grm (72-171)

njimi, celo Joka, ki se mu je ognil s pota v	grm,	pljunil skoz rumene zobe tobakovo vodo in potresel	A
Marevževca. Kakor hitro je bil na samem, je zlezel v	grm,	legel na listje, otipal čutaro v žepu in pil	A
vrgel šibo proč, si poiskal senco ter legel pod	grm.	Tamkaj sem preležal ves božji dan, s klobukom	A
kupe mehko otavo. Silvester se je prikril pod	grm	in čakal noči. Ko so zamigljale goste zvezde	A
tekaš sèm in tja? Sedi na klopco, tjale za	grm,	pa miruj, da te nihče ne vidi in ne sliši, ker	A
so se razpršili po hribovju, pretaknili vsak	grm,	prelezli sleherno skalovje, pogledali v slednjo	A
sem hodil že neštevilnokrat. Znan mi je vsak	grm	ob cestnem jarku, znana vsaka koča, skrita za	A
premehke so bile že jagode; ko je posegel v	grm,	da bi upognil težko polno vejo, se je oprasnil	A
dvorišča; stal je tam, kakor žalosten prašen	grm	sredi neizmerne pustinje.Mařenka je sedela na	A
duhovi... Glej, tu udarim s palico na češminov	grm...	Ali si čula, kakó je vzdihnilo in zatrepetalo	A
te, pa si izginil kakor megla ... kakor vešča v	grm!	“ ”Kje videl?“ sem se začudil.	A
senci. Spravil sem kost v suknjo; legel sem za	grm	in sem se zaključil v klopčič.Tiste čase nisem	A
Postaneta kraj ceste, strmita naravnost v	grm.	”Kaj sta zavohala gnjat, kujona?“ si mislim.	A
za hišo; tam se je bila skrila pod jasminov	grm	za plotom; rdeča nedeljska ruta jo je izdala	A
časih so se mi skrile za deblo, za plot, za	grm,	da sem jih iskal in klical, taval za njimi v	A
je začul korake iz noči. Potuhnil se je za	grm	in je poslušal, nato se je splazil potihoma	A
Tam ob oknu, kjer se je svetil v dnevni luči	grm	na dan poroke zasajenega rožmarina, in je žarel	A
Ljubinj, je zazvonilo v Tolminu poldne. Pod gabrov	grm	je zdrknil na kolena in molil. » ... et benedictus	A
Tisto strmo pot navzdol je tekla. Za	grm	se je skrila, ko me je videla.Slišal sem njena	A
Peter živahno. Obstal je in pokazal na bližnji	grm.	»Tam poglej!	A
bi mu Duša odgovoril. Pokazal je na bližnji	grm	in dejal: »Lej, tu sem bil takrat počenil.Pa	A
grahovski Golja, naj ne šegeta sablje pa naj hiti v	grm,	da ne bo prepozno za njegove židane hlače.Zopet	A
blizu je bilo videti, kot da je na lepem zrastel	grm	v bližini mrhovišča.Plešec prileti, se ogleduje	A
nikdar ni bila prijateljica! To pa naj gre v	grm!	« S temi besedami je vrgel Tinač robec	A
v naročaj kakor obstreljen zajec pod brinov	grm.	Ali mislil si bom, da sem padel po junaški, pošteni	A
Vstali sta ter odšli z vrta. Pri klopi v leskov	grm	pa se je usedel slavec ter zapel žalostno pesem	A
otrokov grob. Nad njim v zidu je poganjal bezgov	grm,	napravljal mu senco ter ga vsako spomlad obsuval	A
katerega je ona nekdaj posipala s cvetjem. Bezgov	grm,	pod katerim je nama kazala mali grob, bil je	A
Sedeli sta tiho in tako mirno, da je v bližnji	grm	usedla se penica ter pričela žvrgoleti drobno	A
da bi me pustil k nji. Bil je tak kakor trnov	grm,	v katerega ne vtikamo rok.« »Ali je kaj govoril	A
pogledov za njim, da mu ni bilo mogoče stopiti za	grm	in vzeti polne steklenice iz napolnjenega koša	A
tisto popoldne in legel sem v senco pod leskov	grm	in gledal na Brono, na Slajke, na Blegaš in	A
domače kraje. »Še zajec rad steče pod tisti	grm,	kjer se je izlegel,« je čustvoval in občudoval	A
kaj bo.« Trlep je brez ponude skočil še na	Grm,	da bi obiskal nesrečnega pevčka. »Saj	A
svojega doma rad?« »Še zajec rad steče pod tisti	grm,	kjer se je izlegel.« »Kam pojde sin, če se vrne	A
doma.« Tam na onemle potlačenem griču čepi	Grm,	bele hišice prijazno mežikajo skozi goste sadne	A
vse prelepe sanje. Še zajec rad steče pod	grm,	kjer se je izlegel, si je mislila podjetna ženica	A
uplašen. Ognil se je velike ceste in pompljal čez	Grm	in Šentpavel, Šentvid in pod Gradiščem naravnost	A
deseti brat in Janez sta planila in počenila za	grm.	Uskok se je po mačje približal, postal in sklonil	A
deseti brat tolažil in miril. »Samo še tjale v	grm	ga zavleci, da ga ne najdejo.« Šli so urno dalje	A
pastirska igrača. Pavel ni z njimi igral, ampak za	grm	je sedel, na živino pazil in bukvice bral.V	A
Ostrorogi Jelen je skril sulico, lok in tul v gost	grm.	Vrnil se je nazaj na jaso in obstal ob hrastu	A
enkrat na lok in tul. Oboje je bil prislonil ob	grm	tik sebe.Bil je pripravljen.	A
prestopila. Potem sta se pa prihulila za leskov	grm	na prežo. Kakor bi bilo pomladansko parjenje	A
se ne izdal, se je nagnil čez trnjev česminov	grm	in pogledal navzdol v kamnitno ogrado.Naj je	A
popolnoma, ko se je ulegel doma pod star drenov	grm	kakega pol streljaja nad hišo.V svoji nejevolji	A
volja me je počakati tule, da pride zopet v	grm	nazaj.Le pojdi ti svojo pot, mlinski materi	A
resigniral na svoj zavoj, pak se skrije za bližnji	grm.	To je na videz pomagalo.	A
velikanskih skokih čez tri krtine, čez strm in	grm	navzdol dirja.Lisec ga vidi in, vedoč, da se	A
Ljubljanici enajsto uro ponoči. Tam ga je za vrbov	grm	privezal in drl in mu živo srce iz drobovja	A
resjem in nesla pokopat v Reber, v najbolj goreč	grm	resja za Krniškim robom. Kako ne boš vesel otroka	A
čebelice že brale. Iz detelje je skočil zajec v	grm.	»Blizu vasi, na meji med volkovi in psi si je	A
razlegalo v polje, kakor bi vsak kamen in vsak	grm	pel.Vmes so pa udarjali z basom zvončarji-vodniki	A
stotine lačnih gobcev. Kozar se je smejal;	grm,	ki ga koza objeda, se najdlje ustavlja suši	A
se jim.« Po vseh štirih sta se preselila za	grm	in toliko razgrnila veje, da sta videla na pot	A
nosita?« Marko je previdno dvignil glavo nad	grm	in pogledal: »Krniškega Podrobarjeva, rodinskega	A
se z brunom vred s presekano glavo zvalil za	grm.	Marko pa se je umaknil še za nekaj korakov	A
storila. Ženica se ga menda zboji, kajti hitro za	grm	zavije in odide. Štefan se nasloni na	A
stopinj proč v vinograd, kjer jo je vrgel v	grm	zapletenih neobrezanih trt, in je potem še po	A
giblje v vsej prirodi, kamen in skala, leskov	grm	in star, ozebel macesen, marjetica v travi in	A
doli v prijazni Dolenjski, leži majhna vas;	Grm	jo imenujejo.Na holmu, skoraj pod vrhom stoji	A
učilnico; kajti učitelja in šolskega poslopja	Grm	nima; zato pa se bavijo župniki s poučevanjem	A
In Peter? Prišel je zopet v	Grm.	Spomlad je bila tu in vinogradi pod grmskim farovžem	A
iz skalne razpokline pa je bil pognal leskov	grm.	Skoro po tleh se je plazil, pa nekaj tankih	A
ugledal malo prej visok, košat in s snegom pokrit	grm,	videl je visoko belo ženo in groza ga je spreletela	A
pa pogledal je ni ter z nogo brcal v brinov	grm,	rastoč poleg steze. mSaj veš ‒ kaj!l odgovorila	A
Matevž je zaklel, pa le venomer suval s peto	grm.	mJaz bom šel stran, na Hrvaško ‒ ali kamor	A
nevesta ‒ ha!« Ob stezi je rastel gost drenov	grm	in lepa, ravna šibina v njem zvabila je slikarja	A
bankovce v nedrje in zaluči prazno listnico v	grm	poleg ceste, huda pa je tako na moža, da mu	A
stran. Skoro opozori Bara tovornika na češminov	grm	pri cesti.Tovornik ugleda svojo listnico in	A
njenemu detetu.’« . / . / stran 39 . / II	Grm.	Luskovnica.Materinske skrbi.	A
pred Srednjo vasjo mi pride naproti sam gospod	Grm.	To je slabo znamenje; a mož je bil tako veselega	A
40 . / Zakaj čudno se ji je zdelo, da stari	Grm	tako kima z glavo in tako giblje roke in poteze	A
tako giblje roke in poteze na obrazu. Stari	Grm	nagrbanči obraz v resne poteze in odgovori radovedni	A
hipu obljubila, da bo molčala kakor zemlja, ji	Grm	pove na uho, da bo odslej vsak kmet, ki ima	A
kmetico. Govoril sem potlej slovenski, in tudi	Grm	je obljubil, da bo s slovenščino popravil, kar	A
gospodična meni, da sem se skujal. Na svojem domu	Grm	zamenja mojo palico z daljšo in bolje okovano	A
zrnom spremenilo v denar, tedaj bi bil živel naš	Grm,	kakor si je želel; ne bil bi ostavil priljubljenega	A
tistega dovtipa naveličali že zunaj Bohinja.	Grm	je odšel po stezi nazaj in jaz po strmi, prodoviti	A
preprosti kmečki pravni stvari. Naš stari učitelj	Grm	ni bil na visokih šolah; vendar ve nekaj pravnih	A
profesor, veliko višji učenik nego naš ubogi	Grm;	in vendar ne veste, čemu se potrebujejo zeli	A
njegovega do zdaj tako mračnega življenja.« Učitelj	Grm	živo prereka: »Ne iščite naključja, kjer ga	A
kakor vznosit v umstvu?’ ... Vendar, ljubi gospod	Grm!	Veliko, prav veliko je storila osnovna šola,	A
dolino. Zdaj učim mladino kakor vaš gospod	Grm;	samo da so moji učenci poprek za glavo večji	A
brez zamere!« pristavi kmet, ozrši se na Grma.	Grm	in jaz sva se zasmejala.Erjavec, preslišavši	A
materjo, sedečo za kolovratom. To, gospod	Grm,	vam nemara ni verjetno; vendar je čista resnica	A
oglasi kmet za plotom. »Zapomnite si, gospod	Grm,	kako so ta učeni gospod obrazložili, da se naši	A
na drugo kolo. Rekel sem vam poprej, gospod	Grm,	da so moralne resnice, spojene z vero in vestjo	A
bolj zanimalo zvedeti, kaj novega bo gospod	Grm	učil in kazal v šoli.To bo velik napredek, samo	A
izbornih pevcev. Očetoval je med njimi učitelj	Grm	iz Srednje vasi. Njegove šale so budile občen	A
več na Triglav. Zdajci se oglasi za nama oča	Grm:	»Kažipot vam bom jaz, gospod profesor!A tudi	A
kjer se nanjo niti videti ne more.« Da je oča	Grm	govoril v čiribirščini, razumel bi ga bil samo	A
bohinjska!« kar sicer ni bila njegova navada.	Grm	se je smejal in si mel roke, a jaz sem skesano	A
domačo šolo na Bistrici ‒ dočim so tale oča	Grm	šibovali v Srednji vasi.Dolina je zelenela okoli	A
katerega je bil ravnokar ovadil brezobzirni oča	Grm,	a s pesniškimi razlogi opral obzirni profesor	A
krivda. Tista napaka, katero mi je rajni učitelj	Grm	očital že pred sedemintridesetimi leti, tiči	A
vselej pomislil in stisnil svoje zbegano telo pod	grm.	Zjutraj se je znašel v podstrešju rodne hiše	A
‒ Iz kotov po dolini vstaja mrak, zagrinja	grm	za grmom; slednjič objame tudi naju.Bliže in	A
po preko in po dolgem, poznam vsak štor in	grm,	ali tistih tvojih stopnic nisem nikjer videl	A
se imenuje v spomin njegov še dandanes Pangrč	grm.	Njegovi nasledniki so naši krepki in pošteni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 72 172 272 372 472 572 672 772 872 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani