Tedaj pa je Lajda postala, z rokama zakrila obraz ter bridko zajokala, da so ji solze kapljale med rjavimi prsti. mKaj ti je?l dejal je Matevž, pa pogledal je ni ter z nogo brcal v brinov grm, rastoč poleg steze. mSaj veš ‒ kaj!l odgovorila je ihteč.