gozda (601-700)

listju in že se oglaša grom. Vihar plane iz	gozda	in debele kaplje bijejo po hišah in poljih.	A
samoto, kaj ga je dvignilo iz gostega okrilja	gozda,	da tepe s krili po sivi temini, da odpira kljun	A
izza gor in se pospela v višavo, iz bližnjega	gozda	se je čulo oglašanje gozdnih ptic, pred krčmo	A
mi je stisnil roko in zavil ob rob smrekovega	gozda	navkreber.Stopal sem naprej, a se kmalu tihotapsko	A
širok in bogat in kakor zdravje, ki se vali iz	gozda	v gozd, z zelenega hriba na zeleni hrib in z	A
za njivo, travnik za travnikom, prav gor do	gozda	gre, tam obstane in gleda po vsem svojem svetu	A
130 . / Vrane Na hrastu, ki je stal ob robu	gozda,	je spletalo svoje gnezdo dvoje črnih poljskih	A
je sedela kje na najvišjem drevesu ob robu	gozda	in gledala za njim.In tako je čepela dolgo,	A
letela večinoma na skrivaj in nizko ob robu	gozda	proti hrastu, kjer sta prenočevala. Beli mladič	A
zletel od tam na tla. In ko je tako iskal ob robu	gozda	hrane, mu je udaril mahoma na uho silen pok	A
da je vsakdo ropar, ki te sreča ponoči sredi	gozda?	- Ali tisto misliš, da je vsakdo razbojnik	A
sem se izgubil, pod noč sem se izgubil sredi	gozda,	ko sem iskal pobeglo živinče, to je bilo menda	A
bila prekrita z visoko in težko travo. Ob robu	gozda	sva se vzpela na vrh hriba in se nato spustila	A
poravna v udoben gozdni kolovoz. Ko zmanjka	gozda,	se pokaže široka planota. Posejana je	A
Kakšnih pet minut hodi po kolovozu, ko sredi	gozda	naleti na križišče.Nobenih kažipotov.	A
Neumno se mu zdi tako vprašanje sredi deževnega	gozda.	Gleda jo naravnost v obraz.	A
prikazovalniškem oboku se vrstijo prikazi morske obale,	gozda,	zelenih savan, zasneženih pokrajin arktike,	A
drevesu košatemu, on pa za njo. Mimo jezera, mimo	gozda,	vse bliže drevesu, gosto oblistanemu in z vabljivimi	A
zvezdno nebo, ki je bilo to noč izjemoma jasno. Iz	gozda	se je oglasil čuk.In presunila me je čudna otožnost	A
nebo joče od veselja, ptičji ščebet zaslišim iz	gozda.	Kakor da je vse pokopališče oživelo v skrivnostni	A
oči. Sicer pa imam ponavadi vklopljen stenozor	gozda.	Zdaj bom najprej priglasila najin izhod.«	A
« Iz borovega	gozda	se še enkrat oglasi slavčevo petje, ki ga poslušata	A
na stropu se pojavi globinska slika bukovega	gozda.	Tako je, kakor bi se okrog in okrog razprostiral	A
nasproti. Potem so z vikom in krikom privršali iz	gozda,	psovali prišlekom mater, mahali z noži in kazali	A
Svetlobna pika obstane na košatem grmu ob robu	gozda	in Polde obstoji kot vkopan. »Kaj je?«	A
Potem se bova pač držala steze. Ko prideva iz	gozda,	bova videla luč v koči.« Rokovo srce začne razbijati	A
srce začne razbijati. Strah v tej temoti sredi	gozda	je prerastel vse drugo.Tudi Polde ne more skriti	A
Prekleto bedasto. Na robu	gozda	sva in buljiva v tla.Tulim kot lačen volk, kot	A
je ukazal, da zanetiva grmado.« Na obronku	gozda	je suhljad.Ostanki posekane bukve.	A
in napadel. Stopiva, Rok, dokler ne bova iz	gozda,	nič ne veš ...Lepa reč, še mrcina na koncu tega	A
strelce in tudi samega sebe na stojišča obkraj	gozda	pod skalovjem.Nabasali so puše z debelimi šibrami	A
v senci voz ali počivalo v zahladju bukovega	gozda.	Zdramili so se pa tudi sam ata Joža Žužamaža	A
Pekli bodo jarce pred gradom na travniku blizu	gozda	in plesali kolo.Gotovo jih pride gledat tudi	A
Vode, mati, vode!« »Le potrpi, da prideva do	gozda,	ljubček moj!Tam je vir; tam so zdravilne zeli	A
okni in vrati. Ob zidu so bila zložena drva iz	gozda	šempetrske fare na Rožniku. »Kaj je obljubil	A
plamenček daljne sveče izza samotnega okna. Iz	gozda	se je oglasilo žalostno skovikanje.Daleč naokoli	A
se komaj premika, zavije v gostoto mešanega	gozda,	v katerem je poleg listavcev in iglavcev tudi	A
odšel v mesto. Tja, ker je že od nekdaj namesto	gozda	dreves stal gozd stolpnic.Hotel je postati nekaj	A
in vsem je zelo dobro dela svežina hrastovega	gozda	in tiha gozdna pot.Avtomobili so ostali skriti	A
◆ Lakota sladi bob. ◆ Lakota še volka iz	gozda	prižene. ◆ Lakota veliko nauči.	A
tudi v mlinu melje. ◆ Zaradi dreves ne vidi	gozda.	◆ Zaradi ene muhe si pajek ne prede mreže.	A
do velike hiše, ki je stala na samoti sredi	gozda,	a ni bila domača hiša.Vrata so bila na stežaj	A
svetu. Nekega dne jih pelje pot mimo velikega	gozda,	na desni strani pa je stal visok in velik grad	A
nekega večera vračata gospodar in hlapec iz	gozda	domov, gresta mimo vešal in gospodar skrivaj	A
Starejši sin odide ter pride do velikega	gozda.	Vso pot si lepo žvižga in prepeva.	A
Kar pojdi po tej poti dalje, in ko prideš iz	gozda,	zapaziš hišico. Tam se oglasi in zveš vse drugo	A
onega starčka. Ta ga napoti k hišici ob robu	gozda	in tam si izbere izmed dveh hčera eno za ženo	A
sinov željno čakalo, da je prišel po poti iz	gozda.	Tekli so mu naproti in mu klicali: »Ajtek, ajtek	A
in počiva. Pa ni sedela dolgo, ko pride iz	gozda	šest volkov.Najprej si sleče kožo največji volk	A
dan se napoti mladenič dalje. Skoraj pride iz	gozda	na plan ter od daleč zagleda mesto, a na hribu	A
delo, otroka bodo pa pustili v senci na robu	gozda.	Ti se skrij za mejo; ko bodo odšli na njivo,	A
se splazi k otroku. Takrat bom prišel iz	gozda	in bom hotel odnesti otroka. Takoj začni lajati	A
ki sem ga videla nekoč na majhni jasi sredi	gozda:	rahlo in skromno, na tankih, drobnih stebelcih	A
poleti sem po zelenem gozdu. In v vasi na bregu	gozda	je živel le še kakor pol pozabljena bajka spomin	A
parne piščali iz kake vasi na bregovih velikega	gozda,	kjer so postavljali parne žage ter polagali	A
drvarjev se je pripodila v to brezmejno morje in od	gozda	do gozda so se glasile jasne pesmi sekir in	A
pripodila v to brezmejno morje in od gozda do	gozda	so se glasile jasne pesmi sekir in žag. Naročili	A
Nemčije. V Zavodah je najprvo nakupil mnogo	gozda	za izsekavanje. Kmetje so mu radi prodajali	A
končno to tudi koristilo! Izsekal je še tisto iz	gozda,	kar se je dalo, prodal Reichovemu mešetarju	A
bila sama, prav sama sredi velikega, temnega	gozda,	kjer bi je nič ne motilo v njenih mislih. A	A
toplote; vsa se je tresla od mraza. Nedaleč od	gozda,	v katerem je živela, je ležala velika pšenična	A
daleč daleč stran v bližino velikega zelenega	gozda.	Ko se je približala jesen, je bila poročna	A
poljih in močvirjih, dokler ni prišla do velikega	gozda.	Sama ni več vedela, ne kod ne kam, vendar je	A
smrekovim plotom. Joj, kakšna samota sredi	gozda!	Liza je dotlej sploh ni poznala.	A
knezoškof odkimaval in šepetal, da »je lepa dama iz	gozda	navadna čarovnica, ki vam je vzela oči in vam	A
naznanijo njuno poroko. Lepa nema deklica iz	gozda	naj bi postala kraljica te dežele. Knezoško	A
je v hosti zablodil in ga je noč ujela sredi	gozda,	še preden si je znal pomagati naprej.	A
je bil skrit mežnar. Na enem koncu gostega	gozda	je tekla široka, globoka reka.Bila je tako deroča	A
danica. Vstal je in sprevidel, da je sredi	gozda,	nedaleč od jame vetrov.Zraven njega je sedela	A
konji so jih odpeljali, daleč daleč nekam iz	gozda.	Kam so neki odšla?	A
naložili na voz in konji so jih odvlekli iz	gozda.	»Kam so neki namenjene?« je spraševala	A
bo potem? Bodo tudi druga drevesa prišla iz	gozda	sem in me gledala in videla? Bodo vsaj vrabčki	A
ugovarjala. »Saj sem šele to zimo prišla iz	gozda;	zame se je življenje šele začelo.«	A
pogledoval po stezi, ki naj bi ga pripeljala iz	gozda.	Nazadnje je le zagledal staro žensko, sedečo	A
rekel, »mogoče bi mi ti lahko pokazala pot iz	gozda?	« »Nič lažjega kakor to, kralj,« mu je	A
ga pa ne sprejmeš, se ne boš nikoli rešil iz	gozda,	temveč boš od lakote umrl.« »In kakšen	A
pripravljen napraviti za kraljico, ti pokažem pot iz	gozda.	« Kralj je v stiski privolil v to in	A
njimi, jih je odpeljal v oddaljen grad sredi	gozda.	Ta kraj je bil tako skrit, da ga niti	A
naj jo vsaj še eno noč pusti v gradu sredi	gozda.	Uboga punčka je namreč sama pri sebi	A
Bil je drugi maj. Od nekod globoko iz srca	gozda	je prihajalo gruljenje divjih golobov.	A
opazoval. Kaj ga je prignalo, da je sedel na rob	gozda	in zlival svojo glasbo v prazno?Spraševal se	A
drozga, ki nama je pel tisti prvi dan, na robu	gozda?	« »Ni pel nama,« je rekla Julija.	A
je zdelo, razumel razloga tega postanka sredi	gozda	tamarindov. Passepartout je planil dol	A
kmalu so njegove zadnje vrste izginile v globini	gozda.	Polagoma je petje zamrlo.	A
vsake toliko zapustil in šel na oglede na rob	gozda.	Očitno je bilo, da ni bilo mogoče računati na	A
jih je ponovno odvedel proti sprednjemu delu	gozda.	Tam so lahko, skriti med gostim drevjem, opazovali	A
napotila dalje. Kmalu je prišla do jase na obronku	gozda,	ki je izgledal dosti bolj temačen od prvega	A
misli, dokler ni prekoračila jase in prišla do	gozda:	videti je bil zelo hladen in temačen. »No, to	A
potem pa ju bom prosila, naj mi povesta pot iz	gozda.	Ko bi le prišla do osmega polja preden se zvečeri	A
po kateri poti bi bilo najlaže priti iz tega	gozda,	ker se že temni.Bi mi lahko, prosim, povedala	A
»Bi mi lahko povedala, katera pot vodi iz	gozda?	« »Kaj naj ji zrecitiram?« je vprašal	A
karseda veselo: »Vsekakor moram čimprej iz	gozda,	ker se zdaj prav res že mrači.Mislita, da bo	A
LEV IN SAMOROG V istem hipu so iz	gozda	pritekli vojaki, najprej v parih in trojicah	A
Bela kraljica prihaja! Priletela je iz tistega	gozda	tamle - kako hitre so tele kraljice!«	A
pomagaj, prosim. Pospremil te bom do konca	gozda.	Zakaj pa imaš tale krožnik?«	A
hiše in razmišljala, kaj naj stori, ko je iz	gozda	nenadoma pridirjal lakaj v livreji (Alica je	A
še miličnika,« reče Maltzahn. »Kakšnega iz	gozda,	v maskirni obleki, kakršni pač tu prežijo na	A
postaje. Qvietone, ki se vedro dviza ob robu	gozda	in stare ženske sploh ne opazi, najde v lesu	A
malo krvi in se opoteče za skupino. Na robu	gozda	se obrne: »Se bomo že še videli!«	A
velikodušna, ko se bom nekega dne vrnila iz tega	gozda,	iz tega strašnega gozda." Heidi je gledala za	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani