nova beseda iz Slovenije
tako mrzlo, da se je moralo prehladiti vsako | gorko | čustvo. Gašper se je držal doma in pridno delal | A |
ne more mirno spati, posebno noge mora imeti | gorko | zavite, in korenine so drevesu noge.« Otrokoma | A |
mlaj in oba krajca, da pomeni slamnik v pratiki | gorko | vreme, rokavica mraz, kaj meglo, kaj dež.Zdaj | A |
morata obiskati mater v Šmihelu, da naj se torej | gorko | obleče in dobro obuje. »Peš vendar ne bova hodila | A |
napravi iti gledat, ali je že čas zapustiti | gorko | posteljo, v kateri je že štiri mesece tičal | A |
Anica je razumela Minkin pogled. Objela jo je, | gorko | poljubila in vzkliknila: ‒Minka, zlata moja | A |
obupno zakričala Minka. ‒ Štefana, ki ga tako | gorko | ljubim in brez katerega ne bom nikdar srečna | A |
nismo ukradli, nesreče vi naše!« je odgovorila | gorko | užaljena deklica, prezirno strmeč v častnika | A |
narasle Oskove. Njeni pritoki so žuboreli pod | gorko | odejo obilnega listja, ki je čakalo naliva, | A |
rejen nego njegova gospa in v dvorani je bilo | gorko, | razburjenje pa tudi greje.Potem je razodel dogodek | A |
izvečina ženske, tako rekoč dame, in je bilo | gorko | med njimi, dasi je tisto jutro zmrzovalo. Koliko | A |
‒ ali pod molkom, na dnu teme, vendar polje | gorko | življenje ...« | A |
šel sem v posteljo in mi je žena nogo zavila v | gorko. | Tomo pije veliko črnega vina, pa ne vem, ali | A |
zvene, pri . / . / stran 129 . / nas pa lepo | gorko | kakor pri peku; zunaj vas še iz hlevov pode | A |
zmaga in uspeh!« Muhoborci so poslušali in kar | gorko | jih je spreletavalo. Da, sodnije jim je treba | A |
ni nič v sorodu s podpolkovnikom, in izredno | gorko | je stresel roko gospodu, ki ima znanje s tako | A |
stopimo v kamrico, nononono, tam ni nikogar in | gorko. | Škoda, da vaju ni bilo sinoči! | A |
glavo ji je dal blazinico, nogi ji je zavil lepo | gorko | v odejo, na nos ji je nataknil očala ‒ od krošnjarja | A |
Beseda od srca je našla pot v srce. | Gorko | mu je stisnila roko in se zahvalila ‒ on je | A |
sam s seboj, ko se je odpeljal iz mesta. Lepo | gorko | je bilo in kar godel je predse kakor maček za | A |
ženskega akta in strastna ta polemika je v zvezi z | gorko | pomladansko vlažnostjo izpahnila Mateju Vrbajsu | A |
zamrmral ozlovoljeni dr. Košir. Postajalo je | gorko. | Na klopici je stokaje smrčal pijanček zalitih | A |
Strela! ‒ takega pijanca bi že pogodil ‒ kar | gorko | mu je postajalo. Opotekal se bo in robantil | A |
stal čuvaj pravice, brkati policaj, oblečen v | gorko | suknjo.»Kaj pa ti?« ga je vprašal in vanj upiral | A |
celó prijeten občutek, kakršnega ima človek za | gorko | pečjo, če zunaj piska mrzla burja.Vendar ga | A |
pokonci, kazal zobe in pihal v Kocmurja svojo | gorko | sapo. Stari Koren je grgraje ponavljal svoj | A |
polno paro in policijski pes še časa nima za | gorko | žlico.Iz občinstva se čujejo najrazličnejši | A |
žehti so imeli oba skavta in so ju z milom in | gorko | vodo drgnili od nog do glave.Še v treh vodah | A |
se lotil konjske opreme. Sonce je sijalo tako | gorko, | da je od ledenih sveč teklo.Miha je sedel sredi | A |
prišli drugi časi in je nastalo po ledenem mrazu | gorko, | se je tudi led stajal.Toda pod njim se je na | A |
podlasica in priveznil hudobcu z vatlom sedaj prav | gorko | na pleča, sedaj na hrbet.Tudi po glavi ga je | A |
France je hitel proti domu. Na desnici je čutil | gorko | Franckino roko.Zdelo se mu je, da ga pelje kot | A |
Ali mrzlica jo je spreletela ob tej misli in | gorko | je občutila, kako ji je Matija zadnjič stisnil | A |
Spotikali so se in padali borci drug čez drugega v | gorko | mlako krvi.Mogočna stena bizantinskih vojakov | A |
vrata, je Epafrodit šel v vilo, omotal glavo z | gorko, | volneno ruto, zavil telo v siv plašč iz velblodje | A |
Iztok ga je počakal. . / . / stran 224 . / | Gorko | mu je zaplalo po žilah. »Razjahaj, starče, in | A |
posijalo sonce, da bi se zasmejala kakor struna. | Gorko | bi ji bilo - tu pa je tako hladno... Alena | A |
občuti ta poljub, da bo na pismu dotipal njeno | gorko | roko in se bo razveselil. »Gospodična | A |
Minka, je postajala in se ozirala po okolici. | Gorko | ji je bilo lice, gorkejše srce, ki je uživalo | A |
dà! ... O svojem času so male vzplamteti tako | gorko, | srčno in boječe, da mi je zastala kri od srda | A |
roki, na dlani, njeno srce, ki je bilo še vse | gorko | in se je zvijalo kakor živo in trpeče.Stopil | A |
zakrpano suknjo je imel ogrnjeno, dasi je bilo | gorko | zunaj; mirno je sedel, ko me je ugledal, samo | A |
hodil ob delavnikih bos. Nato je popil kavo, | gorko | sivkasto vodo, ter pojedel svoj delež soržičnega | A |
postlal; lačen bo in nikogar ni, ki bi mu skuhal | gorko | večerjo; ves premražen in sama žerjavica je | A |
siromak, nimaš praznikov.“ Popotnik je jedel | gorko | potico; komaj da je čutil mehko masleno testo | A |
”Glejte, pijanca!“ | Gorko | oblečen fant z visoko kučmo na glavi je pobral | A |
bil nekdo prijel pod pazduho ter ga položil na | gorko | posteljo.Toda vedel ni, kdaj se je to zgodilo | A |
zaželel si je počitka, povrnil bi se rajši na | gorko | steljo, odkoder je bil vstal. ”Ne smem počivati | A |
ravljena. . / . / stran 245 . / ”Da bi imel zdaj | gorko | suknjo!“ je pomislil.”Pogrnil bi jo na to belo | A |
razlila prijetna toplota in tudi v lica mu je bilo | gorko. | Zatisnil je oči in je sanjal. | A |
zabojev, na katerih sedi nekaj kolikor mogoče | gorko | zavitih in zadelanih žensk, ki pa vkljub mrazu | A |
vesoljne ljubezni, ki je ne poznamo; in milo in | gorko | mi je pri srcu, osvobojeno je. Vse, kar je | A |
pač in kdo bi zameril človeku, če se greje za | gorko | pečjó, namesto da bi stal zunaj v dežju in viharju | A |
pot brez cilja? Zakaj ni bil rajši sedel v | gorko | izbo, kjer praskeče v lončeni peči prijazen | A |
globoke, mirne oči? Ti edini, ki sem te ljubila z | gorko | ljubeznijo?Ne, to nisi ti! | A |
proti meni poraščene, koščene roke. Nebó je | gorko, | temno sinje, kakor plašč Madonin.Po zemlji je | A |
do roba so mu jo napolnili, jo napolnili z | gorko | ljubeznijo. Senca se je spustila na to svetlo | A |
mu zalile oči, srce pa je v bolečini ostalo | gorko | in vdano.Najhujše ga je presunilo, ko je stopil | A |
ubog in majhen in truden, da bi ga spravila v | gorko | posteljo ter ga prekrižala kakor mati... | A |
vse njih besede so smrt. Njeno srce pa je | gorko, | njene misli so daleč zunaj, tam, kjer je življenje | A |
se je in je poginil, ker je bilo njegovo srce | gorko | in nepokojno...Kamor pride starka, brezzoba, z | A |
Trepečejo od mraza, ali oči gledajo daleč nekam, | gorko | je v dušah, ki sanjajo.Ure potekajo, temà je | A |
Pavli, židovki, bili so prazniško oblečeni, v | gorko | kožuhovino zaviti.7 kukeleju-1718 | A |
Objela je Tončko in je prosila: » | Gorko | je, Tončka, sleci se!«Tončki se je smilila, | A |
pogovarjam z njimi. Nikoli bi mi pač tako svetlo in | gorko | ne sijalo to sonce, da ni bilo prej tako dolge | A |
priča, da je tod po teh samotnih krajih bílo | gorko | srce, navdušeno za srečo in napredek človeštva | A |
pozdravita prijatelja, nato pa se neutegoma oglasi | gorko | srce, ki je komaj čakalo besede; midva sva molčala | A |
opomnila je ona. Ob njegovi strani je slonelo | gorko, | kipeče teló, koraki so se glasili tiho in boječe | A |
gospod svetnik, blagorodje ... kako bi jim bilo | gorko | ...“ Zdaj so se smejale tudi njegove oči. | A |
vaših idealov, in da je bila vaša ljubezen le | gorko | koprnenje iz te žalostnedoline realnosti -- | A |
v mračni predsobi je stisnil Štefan drobno, | gorko | roko in je stopil v izbo.”Dober večer, Matilda | A |
bil hrib za njim in je stopal navzdol, v tisto | gorko | zarjo, se je zradostilo Mateju srce, zravnal | A |
je nanjo. Samo njeno roko je še čutil, njeno | gorko, | gosposko belo roko in jo je pritiskal k sebi | A |
misli, nežne lastavice, lete v domovino, na | gorko | južno stran.Kam si se bil zamaknil? | A |
opaljen od sonca in od skrbi, pijane oči pa so se | gorko | svetile. ”Zaplešiva, mati, zavrtiva se!“ | A |
sinoči so mi obljubili ...“ Zunaj je bilo jasno in | gorko, | in vendar ga je spreletel zdaj pa zdaj leden | A |
zemlje do neba neizmeren bel oblak. V izbi je | gorko | in tiho, časih zapraskeče v peči ter se zasveti | A |
Pavla? Pokliči svoje misli, da se vrnejo v to | gorko | izbo ... zeblo bi jih zunaj, Pavla!“ ”Tudi | A |
vzduh. ”Koristno je bilo, da sem oblekel to | gorko | suknjo!“ je pomislil in je bil zadovoljen. | A |
Ivanko, oblečeno kakor je bila in jo je pokrila z | gorko | odejo.Nato se je vrnila k svatom. | A |
se moglo daleč ... daleč ... daleč! Ali vidiš ono | gorko, | rdečo svetlobo?... Kakor da zahaja vse življenje | A |
mirno, kakor z žeblji na nebo pribito, ni bilo | gorko; | sence, ki so strmele iz globeli in zasek, niso | A |
- No, pa pojdite v božjem imenu!“ | Gorko | mu je stisnil roko, približal je svoj obraz | A |
kamor obrneš plašni pogled. Vsi so namazani z | gorko | krvjo ... | A |
mokre od moje srčne krvi ... Postajalo mi je | gorko | in prijetno; topla, mehka odeja je legala na | A |
luč tudi na njegov obraz, vsega je polila z | gorko, | rdečo krvjo!...Postani, še je čas! | A |
enakomernimi koraki. Čutil je na vratu njegovo | gorko | sapo; ali kadar je iztegnil roko ter pogledal | A |
Nato si je obula škornje in si je ogrnila | gorko | zimsko ruto; zbudila je nalahko moža, ki se | A |
plašen, skrbeč izraz. ”Res je, dobil jo je | gorko | po ustih, -- ali kakšen vzrok je to?Ali mi ni | A |
iz gostilne ob kakih treh in zjutraj je pil | gorko | limonado. Job je bil v zadregi; iskal je | A |
v šumo ne pojdeš, niti na polje, temveč na | gorko | slamo!“ Gjuri se je zdelo, da nosi kamen | A |
izkopana!“ Truden je bil in je legel v hlev na | gorko | slamo in je zaspal in se ni več predramil ... | A |
roko. Samo hip in izginilo je in Tončki je bilo | gorko | in sladko, ker je vedela, da pride to noč in | A |
njega, zadel se je obnjo, takó da je čutil njeno | gorko | teló, opotekel se je ter ji stopil na plašč | A |
bo hudega spomina po tebi. In dobro se zavij, | gorko | se odeni, da ti ne bo mraz, ko bova jezdila | A |
omenjenem sovraštvu prva Šilo in Bob. In to | gorko | čuvstvo je rodilo največ prekrasnih njunih govorov | A |
od svojega čela, ki ste jo napajali s svojo | gorko | krvjo -- pozdravljeni! Šli ste, da bi pobegnili | A |
palici, vsi pa so že zaupljivo gledali zdravju v | gorko | lice in so bili dobre volje.S praga sem se oziral | A |
ramen gole in gol je bil tudi njen vrat, zakaj | gorko | je bilo takrat v dolini.Ženske so pljuvale na | A |
tisti, ki so šepali ob palici; ker zunaj je bilo | gorko | sonce. Meni pa je bilo sitno in žalostno, da | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |