nova beseda iz Slovenije
posamičnih duševnih razpoloženjih, ki jih more | glasba | vzbujati, in da bi pokazal, prek katerih stopenj | C |
januarskimi kalendami, ob dopolnjenem letu 1618. | GLASBA | KOT PREDMET KARTEZIJANSKEGA VIDENJA SVETA Nastanek | C |
dvaindvajsetletni mladenič, ki mu niti takrat niti kasneje | glasba | ni bila prvo, prispevati h glasbeni teoriji | C |
bi bilo glede na tip šole možno, da bi bila | glasba | prisotna na njej še drugače, npr. kot sestavni | C |
odgovor na vprašanje, zakaj je bila to prav | glasba, | ni razviden. Descartesova nadaljnja življenska | C |
razprave oz. kaj je predmet glasbe, tj. kaj je | glasba | fizikalno, kaj je njen namen in s čim se dosega | C |
sklicuje. Ker je že v uvodu povedano, da dosega | glasba | svoj namen s časovno in intervalno raznolikostjo | C |
glasbenim zvokom; lahko pa se nanaša na izraz " | glasba" | , in sicer v tem smislu, da je predmet, snov | C |
da je predmet, snov, s katero in prek katere | glasba | deluje, zvok.Predstavljamo si lahko, da je bilo | C |
Descartesovi misli oboje razumevanje združeno: | glasba | učinkuje prek glasbenega zvoka, ki je v tem | C |
in Descartesove glasbene estetike: Tisto, kar | glasba | dejansko je ali more biti, je nujno v samem | C |
vprašanja. Z drugimi besedami: vse tisto, kar je | glasba | kot zaznava, aisthesis, je glasba tudi kot zvok | C |
tisto, kar je glasba kot zaznava, aisthesis, je | glasba | tudi kot zvok, fizis, in obratno. Takoj za | C |
za predmetom Descartes označi smisel glasbe: | glasba | ugaja, razveseljuje in vzbuja različna duševna | C |
misel uvoda je namenjena sredstvom, s katerimi | glasba | dosega svoj namen.Ta sredstva so razlike, ki | C |
izkazujejo toni kot osnovna sestavina glasbe; | glasba | dosega svoj namen prek razlik v tonih, ki sestavljajo | C |
uvodnem poglavju določil sredstva, s katerimi | glasba, | katere objekt je zvok, dosega svoj namen - ta | C |
morala posvetiti prav sredstvom, s katerimi | glasba | dosega svoj namen, tj. dolžinskim in višinskim | C |
zvok po Descartesovih uvodnih določitvah tudi | glasba, | poškoduje uho.V nadaljevanju je objekt čutnega | C |
poskus racionalne razlage načina, po katerem | glasba | deluje na poslušalca in vzbuja v njem različna | C |
tj. v glasbi tolkal. Ker umetna, komponirana | glasba | Descartesovega časa načeloma ni poznala niti | C |
ampak tudi v prečjih, zlasti še, če poteka | glasba | tako počasi, da so tudi prečna razmerje v njej | C |
Očitno si je predstavljal, da se mora dejanska | glasba | ozirati na dobljena spoznanja in da ne sme biti | C |
razumevanje glasbe, njegov osnovni pogled nanjo: | Glasba | je po Descartesu pravzaprav vrsta zaporednih | C |
svojega časa. Še več: zdi se, da se mu tista | glasba, | ki jo je iz svojega okolja vendarle moral poznati | C |
zaznava in dojema hkrati. Z drugimi besedami: | Glasba | so za Descartesa v različnih, vendar urejenih | C |
estetike zastavljajo, so: kaj je po Descartesu | glasba, | kaj njen namen, kako ga dosega in kakšno je | C |
slednjič sredstvo za vzbujanje ugodja in veselja: | glasba | po njem stimulira, vzbuja, učinkuje. Svoj učinek | C |
stimulira, vzbuja, učinkuje. Svoj učinek dosega | glasba | prek delovanja zvoka - poslušane kompozicije | C |
Descartes v Kompendiju ne govori. A vse, kar | glasba | dosega, dosega z razmerji med toni kot najmanjšimi | C |
različno. S tem pa je, kot je bilo že omenjeno, | glasba | v Descartesovem spisu zunaj realnih zgodovinskih | C |
nikjer niti malo ne nakazuje misli, da bi bila | glasba | nekaj zgodovinskega, nekaj, kar se spreminja | C |
nezgodovinsko pojmovanje glasbe, prepričanje, da je | glasba | "ena stvar", o kateri je možna le "ena resnica | C |
predstavljati, da se je mlademu Descartesu zdela | glasba | in vse, kar je vedel in prebral o njej, močno | C |
utemeljen ustroj glasbenega stavka in kompozicij. | Glasba | v celoti, tudi zapletena in težko umljiva, temelji | C |
Kompendija lahko zastavi tole vprašanje: je bila | glasba, | ki jo predpostavlja Descartesov spis, takšna | C |
na vsebino Kompendija mogoče izraziti takole: | Glasba | je takšna zato, ker je iz vnaprejšnjega vedenja | C |
pa o njem govorijo številne legende. Adamova | glasba, | ki je dolga stoletja samevala v knjižnicah, | C |
gibanje hrbtenice. Afriški ples in *afriška | glasba | sta neločljivo povezana, čeprav moderni posnetki | C |
tradicionalno kitajsko gledališče, v katerem se zlivajo | glasba, | ples, mim, recitiranje in akrobatika; obstaja | C |
zatekajo k improvizaciji. Dolga stoletja je bila | glasba | najpomembnejši vir koreografskega navdiha; koreografi | C |
življenja (1930) in Dobra volja (1942). Cowardova | glasba, | neločljivo povezana z vrhunskimi besedili, sega | C |
bodisi *zbor, ki sta ga spremljala ples in | glasba, | namenjena verskim praznovanjem.Okoli leta 600 | C |
kritik. Čeprav je bila Hoffmannova prva ljubezen | glasba, | se je zapisal v zgodovino predvsem z literarnimi | C |
izstopata Zrak za g-struno, katere osnova je | glasba, | in abstraktno razpoloženjsko delo Vodna študija | C |
je napisal tudi dve pesniški zbirki, Komorna | glasba | (1907) in Pesmi po peni (1927), ter dramo Izgnanci | C |
drame, ki jo spremljata petje in instrumentalna | glasba | s poudarkom na tolkalih, pripoveduje zgodbe | C |
od kretenj in giba, ki ju običajno spremlja | glasba, | in ne pozna besed. Izstopajoči predstavnik mima | C |
bolezen. no, *japonsko gledališče, *japonska | glasba. | poezija nesmisla, zvrst humorne poezije, ki | C |
obravnavanje številnih priljubljenih tem, kot so | glasba, | moralni propad kultivirane družbe in dragocenost | C |
stoletja sta bila najbolj vplivna afro-karibska | glasba | in hard rock.Med pomembne novejše plesne sloge | C |
Indonezija in Tajska. (Glej tudi *jugovzhodnoazijska | glasba. | ) Southey, Robert (1774 - 1843), britanski pesnik | C |
izraz nanaša na lahkotno igro, ki jo spremlja | glasba. | (Glej tudi *burleska.) | C |
izživljanja, kajti njega veliko bolj moti »divja | glasba« | , ki jo mora nehote poslušati.Zelo rad bi ga | D |
priljubljenimi glasbeniki in humoristom. Prijetna | glasba, | steklenice vina in kozarci piva, ki so začeli | D |
Ljubljani rešiti vprašanje: kakšna oziroma katera | glasba | bo enako pomembna za slovensko občinstvo?Preroški | D |
mogoče razbrati iz koncertnega programa: deloma | glasba | slovenske tradicije (novoletni koncert sta odprli | D |
Divertissement I Matije Bravničarja), deloma zabavna | glasba | (navdušenje občinstva nad popularno popevko | D |
Ježkove teme Mojmirja Sepeta), še posebej pa | glasba, | ki nastaja zdaj, tukaj, okoli nas.In ravno slednje | D |
neapeljskega skladatelja Domenica Scarlattija. | Glasba | podčrtuje značaje protagonistov tudi takrat | D |
Straussu, pomeni zakon z otroki. Straussova | glasba | je še bolj gosta kot v Elektri, z ogromno orkestrsko | D |
na levo, naslednje korake pa je že narekovala | glasba. | »A vi 'igrate' kolo,« me je vprašal Palamiš, | D |
sprejet. Veliko gledalcem je bila zelo všeč | glasba, | tako da je bilo prodanih kar nekaj zgoščenk | D |
njegova najbolj znana dela. Wolf-Ferrarija nova | glasba | ni zanimala. Njegove opere dolgujejo uspeh pri | D |
nekje milje daleč. Kadilo v zraku, pritajena | glasba, | umirjena svetloba, stroga, minimalistična, orientalsko | D |
hrepenenje v neznano žene »našpičene« mladeniče. | Glasba | Petra Penka, vodje glasbene skupine Coptic Rain | D |
nordijskih priokusov. Tem vzporednicam sledi tudi | glasba: | polna čudnih kombinacij, a vedno dobrih ritmov | D |
Vidau - pa seveda oproščeno, nalašč in duhovito; | glasba | (Gregor Strniša) infantilna redukcija večnih | D |
prenesenem pomenu besede). Sodobna konfekcijska | glasba | Bojana Jurjevčiča Jurkija (avtor uvodnega songa | D |
baročnega obdobja. Proust je namreč menil, da bi | glasba, | če ne bi bilo nastanka govorice, izoblikovanja | D |
mračno filmsko zgodbo je poudarjala prav takšna | glasba, | polna elektronskih mašin, podivjanih ritmov | D |
soundtrackov Matrix, The Crow in Blade Runner. | Glasba | za nemški film Straight Shooter (z Dennisom | D |
ovira pri izražanju glasbe, ki je v meni. Moja | glasba | spreminja razpoloženje, tako kot jaz.Moje počutje | D |
Bistvo pa je? | Glasba. | Ki je čustvo, ki je ljubezen. | D |
v romantično podobo ljubezni, zato tudi moja | glasba | ni romantična.Ta svet ne poraja dosti romantičnih | D |
svetu. V nasprotju s petdesetimi se zdaj latino | glasba | napaja iz enega samega hibridnega impulza, ki | D |
najrazličnejših glasbenih in plesnih zvrsti: Brazilska | glasba | z bosso novo, batucado in s sambo je seveda | D |
stereotipno predstavo Slovencev. »Latinskoameriška | glasba | nima nič skupnega z novim valom pop uspešnic | D |
zlasti izčrpno pozna, pa je nedvomno nemška | glasba | poznega 17. in prve polovice 18. stoletja.Za | D |
predavanj o J. S. Bachu vendarle slutiti, da je to | glasba, | ki jo sam posebno ceni in občuduje. Stanovski | D |
kot se mu je Mozart. Ta ideal nosi s seboj | glasba, | pritaknili pa smo ga tudi vsi, ki bi hoteli | D |
prikazal visoko šolo glasbenega sloga. Mozartova | glasba | je po programu zapolnila ves večer, in vendar | D |
je bila sijajna, a če že naj povem, kje se je | glasba | najbolj izčistila, potem je bil to predzadnji | D |
kar se je v Evropi začela razvijati večglasna | glasba, | polifonija, ki je v teh letih dosegla izjemen | D |
konkretni glasbi in drugih glasbah ves čas tudi | Glasba, | še vedno tista, manj izpostavljena in hrupna | D |
misel, ki razvije sposobnost vsebinskih trenj. | Glasba | je najprej čustveno prešerna, spevna, le malokdaj | D |
skladatelj in ni obremenjen s formo. Njegova | glasba | je spontana, iz nje vre enostavnost in je polna | D |
glasbenega ustvarjanja. Ker je moja strast komorna | glasba, | je bil rezultat najinega sodelovanja krstna | D |
Zgodbe - takšne in drugačne - ponavadi rešuje | glasba. | V njej je drugačna logika - logika melodije, | D |
Hieng: Grob in Kosmač: Sreča. Spremljala jih bo | glasba | treh glasbenikov, tudi improvizatorjev, ki bodo | D |
kot podobno eksploziven molotovski koktajl. | Glasba | ADF pomeša vzhodnjaške melodije, drum & bass | D |
kot nekateri Jarrovi projekti iz osemdesetih. | Glasba | pa delno še temelji na starih, preverjenih principih | D |
vendar res ne vidim razloga, zakaj bi to počel. | Glasba | je moj način življenja. Do nje se moram obnašati | D |
tako napolni, da imam dovolj energije... To da | glasba | ni le moj hobi, ampak da mi daje... vse. Če | D |
navsezadnje kako čuti in ali blefira... Pisanje, | glasba. | .. to so čustvene stvari...Kjer že hitro lahko | D |
Cinto Caomaggiore, vključen v glasbeni cikel | Glasba | za jubilej 2000, je bil namenjen predstavitvi | D |
tudi s ciljem biti pripravljen na ero, ko bosta | glasba | in internet prinašala mastne denarce. Ni namreč | D |
Sonyjem in razvili format, ki omogoča, da se | glasba | z interneta prenese na prenosne glasbene predvajalnike | D |
navdušil nad športom, zdaj pa je v vasi na pohodu | glasba. | Ko bo dobil svojega naslednika, bo vaščane naučil | D |
naslovom Nič ne jokaj, kadar pada dež. Da je | glasba | njegova strast, pove tudi podatek, da je vsakega | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |