glasba (301-400)

posamičnih duševnih razpoloženjih, ki jih more	glasba	vzbujati, in da bi pokazal, prek katerih stopenj	C
januarskimi kalendami, ob dopolnjenem letu 1618.	GLASBA	KOT PREDMET KARTEZIJANSKEGA VIDENJA SVETA Nastanek	C
dvaindvajsetletni mladenič, ki mu niti takrat niti kasneje	glasba	ni bila prvo, prispevati h glasbeni teoriji	C
bi bilo glede na tip šole možno, da bi bila	glasba	prisotna na njej še drugače, npr. kot sestavni	C
odgovor na vprašanje, zakaj je bila to prav	glasba,	ni razviden. Descartesova nadaljnja življenska	C
razprave oz. kaj je predmet glasbe, tj. kaj je	glasba	fizikalno, kaj je njen namen in s čim se dosega	C
sklicuje. Ker je že v uvodu povedano, da dosega	glasba	svoj namen s časovno in intervalno raznolikostjo	C
glasbenim zvokom; lahko pa se nanaša na izraz "	glasba"	, in sicer v tem smislu, da je predmet, snov	C
da je predmet, snov, s katero in prek katere	glasba	deluje, zvok.Predstavljamo si lahko, da je bilo	C
Descartesovi misli oboje razumevanje združeno:	glasba	učinkuje prek glasbenega zvoka, ki je v tem	C
in Descartesove glasbene estetike: Tisto, kar	glasba	dejansko je ali more biti, je nujno v samem	C
vprašanja. Z drugimi besedami: vse tisto, kar je	glasba	kot zaznava, aisthesis, je glasba tudi kot zvok	C
tisto, kar je glasba kot zaznava, aisthesis, je	glasba	tudi kot zvok, fizis, in obratno. Takoj za	C
za predmetom Descartes označi smisel glasbe:	glasba	ugaja, razveseljuje in vzbuja različna duševna	C
misel uvoda je namenjena sredstvom, s katerimi	glasba	dosega svoj namen.Ta sredstva so razlike, ki	C
izkazujejo toni kot osnovna sestavina glasbe;	glasba	dosega svoj namen prek razlik v tonih, ki sestavljajo	C
uvodnem poglavju določil sredstva, s katerimi	glasba,	katere objekt je zvok, dosega svoj namen - ta	C
morala posvetiti prav sredstvom, s katerimi	glasba	dosega svoj namen, tj. dolžinskim in višinskim	C
zvok po Descartesovih uvodnih določitvah tudi	glasba,	poškoduje uho.V nadaljevanju je objekt čutnega	C
poskus racionalne razlage načina, po katerem	glasba	deluje na poslušalca in vzbuja v njem različna	C
tj. v glasbi tolkal. Ker umetna, komponirana	glasba	Descartesovega časa načeloma ni poznala niti	C
ampak tudi v prečjih, zlasti še, če poteka	glasba	tako počasi, da so tudi prečna razmerje v njej	C
Očitno si je predstavljal, da se mora dejanska	glasba	ozirati na dobljena spoznanja in da ne sme biti	C
razumevanje glasbe, njegov osnovni pogled nanjo:	Glasba	je po Descartesu pravzaprav vrsta zaporednih	C
svojega časa. Še več: zdi se, da se mu tista	glasba,	ki jo je iz svojega okolja vendarle moral poznati	C
zaznava in dojema hkrati. Z drugimi besedami:	Glasba	so za Descartesa v različnih, vendar urejenih	C
estetike zastavljajo, so: kaj je po Descartesu	glasba,	kaj njen namen, kako ga dosega in kakšno je	C
slednjič sredstvo za vzbujanje ugodja in veselja:	glasba	po njem stimulira, vzbuja, učinkuje. Svoj učinek	C
stimulira, vzbuja, učinkuje. Svoj učinek dosega	glasba	prek delovanja zvoka - poslušane kompozicije	C
Descartes v Kompendiju ne govori. A vse, kar	glasba	dosega, dosega z razmerji med toni kot najmanjšimi	C
različno. S tem pa je, kot je bilo že omenjeno,	glasba	v Descartesovem spisu zunaj realnih zgodovinskih	C
nikjer niti malo ne nakazuje misli, da bi bila	glasba	nekaj zgodovinskega, nekaj, kar se spreminja	C
nezgodovinsko pojmovanje glasbe, prepričanje, da je	glasba	"ena stvar", o kateri je možna le "ena resnica	C
predstavljati, da se je mlademu Descartesu zdela	glasba	in vse, kar je vedel in prebral o njej, močno	C
utemeljen ustroj glasbenega stavka in kompozicij.	Glasba	v celoti, tudi zapletena in težko umljiva, temelji	C
Kompendija lahko zastavi tole vprašanje: je bila	glasba,	ki jo predpostavlja Descartesov spis, takšna	C
na vsebino Kompendija mogoče izraziti takole:	Glasba	je takšna zato, ker je iz vnaprejšnjega vedenja	C
pa o njem govorijo številne legende. Adamova	glasba,	ki je dolga stoletja samevala v knjižnicah,	C
gibanje hrbtenice. Afriški ples in *afriška	glasba	sta neločljivo povezana, čeprav moderni posnetki	C
tradicionalno kitajsko gledališče, v katerem se zlivajo	glasba,	ples, mim, recitiranje in akrobatika; obstaja	C
zatekajo k improvizaciji. Dolga stoletja je bila	glasba	najpomembnejši vir koreografskega navdiha; koreografi	C
življenja (1930) in Dobra volja (1942). Cowardova	glasba,	neločljivo povezana z vrhunskimi besedili, sega	C
bodisi *zbor, ki sta ga spremljala ples in	glasba,	namenjena verskim praznovanjem.Okoli leta 600	C
kritik. Čeprav je bila Hoffmannova prva ljubezen	glasba,	se je zapisal v zgodovino predvsem z literarnimi	C
izstopata Zrak za g-struno, katere osnova je	glasba,	in abstraktno razpoloženjsko delo Vodna študija	C
je napisal tudi dve pesniški zbirki, Komorna	glasba	(1907) in Pesmi po peni (1927), ter dramo Izgnanci	C
drame, ki jo spremljata petje in instrumentalna	glasba	s poudarkom na tolkalih, pripoveduje zgodbe	C
od kretenj in giba, ki ju običajno spremlja	glasba,	in ne pozna besed. Izstopajoči predstavnik mima	C
bolezen. no, *japonsko gledališče, *japonska	glasba.	poezija nesmisla, zvrst humorne poezije, ki	C
obravnavanje številnih priljubljenih tem, kot so	glasba,	moralni propad kultivirane družbe in dragocenost	C
stoletja sta bila najbolj vplivna afro-karibska	glasba	in hard rock.Med pomembne novejše plesne sloge	C
Indonezija in Tajska. (Glej tudi *jugovzhodnoazijska	glasba.	) Southey, Robert (1774 - 1843), britanski pesnik	C
izraz nanaša na lahkotno igro, ki jo spremlja	glasba.	(Glej tudi *burleska.)	C
izživljanja, kajti njega veliko bolj moti »divja	glasba«	, ki jo mora nehote poslušati.Zelo rad bi ga	D
priljubljenimi glasbeniki in humoristom. Prijetna	glasba,	steklenice vina in kozarci piva, ki so začeli	D
Ljubljani rešiti vprašanje: kakšna oziroma katera	glasba	bo enako pomembna za slovensko občinstvo?Preroški	D
mogoče razbrati iz koncertnega programa: deloma	glasba	slovenske tradicije (novoletni koncert sta odprli	D
Divertissement I Matije Bravničarja), deloma zabavna	glasba	(navdušenje občinstva nad popularno popevko	D
Ježkove teme Mojmirja Sepeta), še posebej pa	glasba,	ki nastaja zdaj, tukaj, okoli nas.In ravno slednje	D
neapeljskega skladatelja Domenica Scarlattija.	Glasba	podčrtuje značaje protagonistov tudi takrat	D
Straussu, pomeni zakon z otroki. Straussova	glasba	je še bolj gosta kot v Elektri, z ogromno orkestrsko	D
na levo, naslednje korake pa je že narekovala	glasba.	»A vi 'igrate' kolo,« me je vprašal Palamiš,	D
sprejet. Veliko gledalcem je bila zelo všeč	glasba,	tako da je bilo prodanih kar nekaj zgoščenk	D
njegova najbolj znana dela. Wolf-Ferrarija nova	glasba	ni zanimala. Njegove opere dolgujejo uspeh pri	D
nekje milje daleč. Kadilo v zraku, pritajena	glasba,	umirjena svetloba, stroga, minimalistična, orientalsko	D
hrepenenje v neznano žene »našpičene« mladeniče.	Glasba	Petra Penka, vodje glasbene skupine Coptic Rain	D
nordijskih priokusov. Tem vzporednicam sledi tudi	glasba:	polna čudnih kombinacij, a vedno dobrih ritmov	D
Vidau - pa seveda oproščeno, nalašč in duhovito;	glasba	(Gregor Strniša) infantilna redukcija večnih	D
prenesenem pomenu besede). Sodobna konfekcijska	glasba	Bojana Jurjevčiča Jurkija (avtor uvodnega songa	D
baročnega obdobja. Proust je namreč menil, da bi	glasba,	če ne bi bilo nastanka govorice, izoblikovanja	D
mračno filmsko zgodbo je poudarjala prav takšna	glasba,	polna elektronskih mašin, podivjanih ritmov	D
soundtrackov Matrix, The Crow in Blade Runner.	Glasba	za nemški film Straight Shooter (z Dennisom	D
ovira pri izražanju glasbe, ki je v meni. Moja	glasba	spreminja razpoloženje, tako kot jaz.Moje počutje	D
Bistvo pa je?	Glasba.	Ki je čustvo, ki je ljubezen.	D
v romantično podobo ljubezni, zato tudi moja	glasba	ni romantična.Ta svet ne poraja dosti romantičnih	D
svetu. V nasprotju s petdesetimi se zdaj latino	glasba	napaja iz enega samega hibridnega impulza, ki	D
najrazličnejših glasbenih in plesnih zvrsti: Brazilska	glasba	z bosso novo, batucado in s sambo je seveda	D
stereotipno predstavo Slovencev. »Latinskoameriška	glasba	nima nič skupnega z novim valom pop uspešnic	D
zlasti izčrpno pozna, pa je nedvomno nemška	glasba	poznega 17. in prve polovice 18. stoletja.Za	D
predavanj o J. S. Bachu vendarle slutiti, da je to	glasba,	ki jo sam posebno ceni in občuduje. Stanovski	D
kot se mu je Mozart. Ta ideal nosi s seboj	glasba,	pritaknili pa smo ga tudi vsi, ki bi hoteli	D
prikazal visoko šolo glasbenega sloga. Mozartova	glasba	je po programu zapolnila ves večer, in vendar	D
je bila sijajna, a če že naj povem, kje se je	glasba	najbolj izčistila, potem je bil to predzadnji	D
kar se je v Evropi začela razvijati večglasna	glasba,	polifonija, ki je v teh letih dosegla izjemen	D
konkretni glasbi in drugih glasbah ves čas tudi	Glasba,	še vedno tista, manj izpostavljena in hrupna	D
misel, ki razvije sposobnost vsebinskih trenj.	Glasba	je najprej čustveno prešerna, spevna, le malokdaj	D
skladatelj in ni obremenjen s formo. Njegova	glasba	je spontana, iz nje vre enostavnost in je polna	D
glasbenega ustvarjanja. Ker je moja strast komorna	glasba,	je bil rezultat najinega sodelovanja krstna	D
Zgodbe - takšne in drugačne - ponavadi rešuje	glasba.	V njej je drugačna logika - logika melodije,	D
Hieng: Grob in Kosmač: Sreča. Spremljala jih bo	glasba	treh glasbenikov, tudi improvizatorjev, ki bodo	D
kot podobno eksploziven molotovski koktajl.	Glasba	ADF pomeša vzhodnjaške melodije, drum & bass	D
kot nekateri Jarrovi projekti iz osemdesetih.	Glasba	pa delno še temelji na starih, preverjenih principih	D
vendar res ne vidim razloga, zakaj bi to počel.	Glasba	je moj način življenja. Do nje se moram obnašati	D
tako napolni, da imam dovolj energije... To da	glasba	ni le moj hobi, ampak da mi daje... vse. Če	D
navsezadnje kako čuti in ali blefira... Pisanje,	glasba.	.. to so čustvene stvari...Kjer že hitro lahko	D
Cinto Caomaggiore, vključen v glasbeni cikel	Glasba	za jubilej 2000, je bil namenjen predstavitvi	D
tudi s ciljem biti pripravljen na ero, ko bosta	glasba	in internet prinašala mastne denarce. Ni namreč	D
Sonyjem in razvili format, ki omogoča, da se	glasba	z interneta prenese na prenosne glasbene predvajalnike	D
navdušil nad športom, zdaj pa je v vasi na pohodu	glasba.	Ko bo dobil svojega naslednika, bo vaščane naučil	D
naslovom Nič ne jokaj, kadar pada dež. Da je	glasba	njegova strast, pove tudi podatek, da je vsakega	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani