evropa (101-200)

. / stran 43 . / Slovenija v Evropi ali	Evropa	v Sloveniji? Ko je zunanji minister Dimitrij	B
tem, da niso evropski. . / . / stran 45 . / »	Evropa«	v današnji slovenski novinarski terminologiji	B
prosperitete, katere del bo Slovenija šele postala. »	Evropa«	, to je v očeh slovenskih medijev Bruselj, je	B
medijsko prizorišče živi v proevropski mrzlici, »	Evropa«	, to je za slovenske medije in za tiste politike	B
tega tukaj ne bo vpeljal nihče drug, nobena	Evropa,	potem smo pač za zelo dolgo obsojeni na družbeno	B
prav taki posamezniki in take skupnosti; to je	Evropa	Evropejcev, ki so Francozi, Nemci, Škoti ali	B
zato, ker vejo, kaj so, Evropejci. Današnja	Evropa	ni takšna, kot je, torej območje blagostanja	B
barok pa je doma v vsaki vaški cerkvi. Današnja	Evropa	se je, takšna, kot je, dokončno formirala v	B
srbskim pisateljem Miodragom Bulatovičem. Ta	Evropa,	je rekel, nam že ne bo solila pameti, naj pogleda	B
kvazikozmopoliti vsega tega radi čim prej znebili. »	Evropa«	nas seveda ne bo učila premišljevati lastne	B
mišljenjskih ideoloških kalupov, v katerih je živela	Evropa	dvajsetega stoletja.Zato je ni mogoče odpraviti	B
bodo razumeli na način različnosti. Srednja	Evropa	pa je bila dejansko prav model za to.V Avstroogrski	B
imeli multikulturno sobivanje, in prav Srednja	Evropa	je bila dokaz za to, potem imamo na koncu stoletja	B
prostor v Portorožu. Tukaj, kjer se Srednja	Evropa	preko Krasa počasi in zanesljivo nagne k Mediteranu	B
ustreza oznaka intermezzo. Časi so bili hudi,	Evropa	je bila v vrtincu socialnih in nacionalnih konfliktov	B
trenutku, v Portorožu rase skoraj novo mesto,	Evropa	doživlja pravi potovalni in turistični izbruh	B
mesto, ki je že skoraj Afrika, pa je vendar	Evropa.	Dejstvo, da so po lizbonskem potresu kot krivce	B
gospodarsko, vojaško in tudi kulturno razdeljena	Evropa	ni bila naravno stanje stvari, takšna ni nastala	B
določiti tudi pojem sam: kaj pravzaprav Srednja	Evropa	sploh je?Kaj se v njej danes še pokriva 2 odlikami	B
In če danes zopet govorimo, da lahko Srednja	Evropa,	kakor jo tukaj razumemo, namreč v smislu Kunderovih	B
Britanija nekaj naučita iz stanja, ki ga je Srednja	Evropa	že poznala, potem predlagam, da iz idealizirajočega	B
utopijo razpoznamo kot resničnost. Srednja	Evropa	kot resničnost in ne kot pisateljska utopija	B
tako imenovanimi dednimi sovraštvi? Srednja	Evropa	seveda je težnja po omogočanju in uveljavljanju	B
zastavljeno vprašanje o tem, kaj lahko Srednja	Evropa	ponudi Evropi, v daljnem letu 1938.Dejstvo,	B
tem bi bilo dobro vedeti tudi to, da svet in	Evropa,	in v njej Srednja Evropa, niso več tisto, kar	B
tudi to, da svet in Evropa, in v njej Srednja	Evropa,	niso več tisto, kar so bili leta 1938, tudi	B
Balkana sploh ne govorimo. Ne vem, ali bo nova	Evropa	spet polna nacionalističnih in obmejnih kriznih	B
Ne morem verjeti, da je ob koncu stoletja	Evropa	pripravljena in sposobna napraviti iste napake	B
pozabili na ves tribalizem, ki ga je razsvetljena	Evropa	demonstrirala v tem stoletju?In tudi moj prijatelj	B
rezilo noža. PARIZ, 13. OKTOBER 1992: VELIKA	EVROPA	-- RENESANSA EVROPSKE INTELEKTUALNE SKUPNOSTI	B
smo tukaj še razpravljali o temi Plemena ali	Evropa,	danes se je ta mogočni zbor intelektualcev že	B
aprila. Takrat je pisalo zgoraj Plemena spodaj	Evropa,	na sredi je bil nekakšen ali.Danes imamo zgoraj	B
bil nekakšen ali. Danes imamo zgoraj Velika	Evropa	, spodaj pa nekoliko manjše Renesansa evropske	B
intelektualne skupnosti, potem to ne bo mogla biti	Evropa	po znanih francoskih, nemških ali angleških	B
francoskih, nemških ali angleških modelih. Pač pa	Evropa,	v katero bo vgrajena različnost ali vsaj radovednost	B
deželo, ki se zdaj namesto »socializem« imenuje »	Evropa«	, narašča. Demoni nacionalizma, kot je bilo tukaj	B
cerebralne vijuge, mora biti nekaj drugega --	Evropa.	In ali je treba na teh zgodovinskih budimpeštanskih	B
PLEMENA ALI	EVROPA	V veliki dvorani Palais de Chaillot so	B
H. Levy: univerzalizem ali partikularizem.	Evropa	ali plemena. Dilema je velika, dvorana je	B
Počiva na d'TEtat-nation, je insajdersko.	Evropa.	Kultura.	B
zastave, disidenti in pisatelji na balkonih,	Evropa,	kultura.Toda hip zatem so skozi porušena vrata	B
pravzaprav na staro, tako kot stoji Zahodna	Evropa	in kot je vsaj deloma pred komunizmom stala	B
je vsaj deloma pred komunizmom stala Vzhodna	Evropa.	Toda to so, kot rečeno, obljubljali samo uvodni	B
ima nov eshatološki načrt: takrat, ko bo tu	Evropa	. »Evropa« pa glede izpolnjevanja vseh človekovih	B
eshatološki načrt: takrat, ko bo tu Evropa. »	Evropa«	pa glede izpolnjevanja vseh človekovih želja	B
vsak si naj pomaga sam. . / . / stran 13 . /	Evropa	je s svojim vzhodnim evropskim delom kar naprej	B
podivjani graničarji. . / . / stran 23 . / Ah,	Evropa,	demokratična Evropa je boleča vprašanja z one	B
. / stran 23 . / Ah, Evropa, demokratična	Evropa	je boleča vprašanja z one strani včerajšnje	B
Kloczowski, Jacek Bochenski in drugi. Plemena ali	Evropa	Napisano aprila 1992 na povabilo revije	B
Urednik Karl - Markus Gauss. Velika	Evropa	-- renesansa evropske intelektualne skupnosti	B
smešno, res je hudo. In kaj reče k temu Zahodna	Evropa,	njeni razsvetljeni angažirani, se pravi levi	B
doživel pravi vojaški odgovor? In kam je gledala	Evropa,	ah, demokratična, ah, literarna, ko so padale	B
absolutno nedolžnem Dubrovniku? Včasih je ta	Evropa	vedela, da je nekdo prvi bombardiral civilne	B
predstavljamo, kako bi liberalna in svobodno misleča	Evropa	reagirala na takšno izjavo?Vrednostni sistem	B
SREDNJA	EVROPA	MED METEOROLOGIJO IN UTOPIJO Pred dnevi sem	B
pripisujejo Petru Handkeju. Tako se glasi: „Srednja	Evropa	ima zame zgolj meteorološki pomen.O tem sem	B
sije sonce, rastejo bori in fige . . . Srednja	Evropa,	izraz, ki ga nikoli ne bi uporabil v ideološkem	B
nikoli doslej pomisliti, da je pojem Srednja	Evropa	izraz, ki je povezan z vremenskimi, ne pa ideološkimi	B
kakšna intelektualna moda je postala Srednja	Evropa	celo med Francozi in Američani, zmeraj znova	B
Američani, zmeraj znova ugotavljali, da Srednja	Evropa	nima svoje identitete, in jo včasih na silo	B
katerega nepričakovano rase novo upanje. Srednja	Evropa	je postala izkaznica tega komičnega kluba, hkrati	B
nacionalnem, celo v ustvarjalnem smislu je Srednja	Evropa	postala sinonim za omogočanje, možnost, upanje	B
Jugoslovane kot Evropejce. Res je, rekli smo Srednja	Evropa,	ker smo pod debelimi plastmi ideologij odkrili	B
družbo. Morda bi morali od vsega začetka reči:	Evropa.	Toda Srednja Evropa ni nič drugega kot Evropa	B
od vsega začetka reči: Evropa. Toda Srednja	Evropa	ni nič drugega kot Evropa, naša skupna kulturna	B
Evropa. Toda Srednja Evropa ni nič drugega kot	Evropa,	naša skupna kulturna zibelka in danes naš skupni	B
ivilizacijsko odrezali. In če je za Slovence Srednja	Evropa	izkaznica za Evropo, če je to, poleg Mediterana	B
spori bridke, najbolj bridke izkušnje. Zahodna	Evropa,	ki v tem smislu tudi ni prav nič nedolžna, se	B
drugače. Usoda Litve je tudi usoda Slovenije.	Evropa,	o kateri prav v Litvi, Sloveniji in drugih malih	B
azrešujejo vprašanja, ki ji niso imanentna. Srednja	Evropa	kot duhovni, ne kot geografski ali politični	B
reviji EF-LAPOK, Budimpešta, Madžarska. Srednja	Evropa	med meteorologijo in utopijo Prispevek za	B
eno nespornih slovenskih središč. Literarna	Evropa,	ki pozna Trst po imenih, kot so Sabo ali Svevo	B
razprostranjen daleč po svetu, Severna in Srednja	Evropa,	Azija in tudi Severna Amerika je njegova domovina	B
goslovanski problem v ospredje evropskega zanimanja.	Evropa	se je pravzaprav šele zavedla, da ta problem	B
prelivanja krví ne bilo potreba, ako bi bila	Evropa	s svojo mizerno diplomacijo tisto, kar pravi	B
kongresa sem, torej dalj nego trideset let, je	Evropa	redila in pasla na stroške svojih narodov cel	B
kakor se spodobi zanj: resen, mrk; pred kavarno	Evropa	je napel spodnjo ustnico, premislil natanko	B
pravični in grešni, verni in neverni. Vsa	Evropa	moli, ves svet moli in prosi. Bog, če si Bog	B
pa prosijo Rusija, Francija, Britanija. Vsa	Evropa,	ves svet prosi: »Daj, da zmagamo in uničimo	B
nemškem svetu takšno navdušenje, kakor naročena.	Evropa	je poznala Baumbachovo pesnitev in je sprejemala	B
južni Evropi.21 Zato si mnenje, da je južna	Evropa	oziroma Sredozemlje prvotna domovina evropskega	B
države, katerih grbe obdaja pšenično klasje (	Evropa)	, ali tudi riževo klasje (Azija), ki naj bi v	B
najbolj pomembna kultura domačega vrtnarstva.	Evropa	je v tem, kar zadeva število in različnost ljudskih	B
A možno je, da se pri tem motim. Mogoče bi	Evropa	brez institucionaliziranega in državotvornega	B
pomanjkanja jezikovnega pluralizma, na katerega	Evropa	tako prisega.Prednost, da se lahko brez težav	B
je včasih zdravilnejša od samega zdravja. (	Evropa.	Eseji in legende, 1987) ESEJ O IDEOLOGIJI	B
vsesplošno ljubezen pomembna še druga plat,	Evropa	sama.Ta se je kaj hitro navdušila nad pisateljskim	B
od tega ali onega, temveč svoboda v Bogu. (	Evropa.	Eseji in legende, 1987) ESEJ O DRUGI POLOVICI	B
Evropski narod smo samo deloma.	Evropa	je stara, zamotana in v glavnem dvoplastna,	B
generali, duhovniki in politiki, le prikrivajo. (	Evropa.	Eseji in legende, 1987) NEOPLATONISTIČNI	B
dvignili v boj za staro pravdo. Vse to je bila	Evropa	in je bil svet. Širina in globina tega sveta	B
1983), »eseji in legende« pod zbirnim naslovom	Evropa	(1987) ter zbirka »dnevniških zapiskov« Svoboda	B
rusko.) . /\ .. stran 62 . \/ Tako je Srednja	Evropa	postala, kar je in kar ugotavlja Milan Kundera	B
vsemi kulturnimi in religioznimi različnostmi,	Evropa	medsebojnega oplajanja, ne pa zatiranja in dominacije	B
namenih. Reči je celo mogoče, da je Srednja	Evropa,	ne glede na trenutno politično stanje, pravzaprav	B
politično stanje, pravzaprav še edina preostala	Evropa.	Tudi v dušah drugih Evropejcev je težko protislovje	B
mize šibijo pod težo revialnega tiska. Srednja	Evropa	je predvsem kultura, in to svetovljanska kultura	B
nepremagljivima blokoma - smrtna bolezen. Zahodna	Evropa	nam je seveda bližja, ker koreninimo predvsem	B
naravnanosti ni rešitve: bližnja nam je Zahodna	Evropa	samo toliko, kolikor je tudi sama podrejena	B
ne naša, srednjeevropska religija. Srednja	Evropa	ni prostor človekoboga, ampak prostor mrtvega	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani