drevak (201-300)

in Karp sta mu sama nosila meso za popotnjo v	drevak	v tolmunu na dnu jame.Kdo ve, kdaj se Somu posreči	A
Karp pa je v presledkih nosil Brkatemu Somu v	drevak	njegovo orožje: bronasto sekiro, čeprav se mu	A
in Sinjeokimi sinovi, so začeli zlagati nad	drevak	za ped visoko nad mrličevo glavo okroglice.	A
In pa še včeraj se je spozabila, sedla sama v	drevak	in odveslala v kolišče pod Plešivco obiskat	A
utopila tam, kjer je jezero najbolj globoko.	Drevak	je ostal na dnu. Njo samo pa je vso zabuhlo	A
pohitel po risji kožuh in po svoje orožje. V	drevak	je poskočil tako naglo, da je zajel vodo.Pa	A
oči je bilo pa uprtih v prostoren, pa lahek	drevak,	ki je čakal privezan ob pristajno bruno.Bil	A
Snežnimi gorami. Že je hotela Sinjeoka stopiti v	drevak,	pa jo je Jezerna prijela za laket in jo ustavila	A
Kozorogovci niso znali žgati. Sinjeoka je stopila v	drevak.	Zazibal se je.	A
Jelen zabredel v vodo, da prerineta z Lisjakom	drevak	skozi brzico navzgor, ali bo pustil vse težko	A
Kaj pa bo?« je bila radovedna Kodrolaska. »	Drevak	potegnem skozi brzico.Ti kar ostani.«	A
se uprla in potegnila. Tok vode je odrinil	drevak	skoraj na sredo struge.Preden se je mogla Kodrolaska	A
Rekla je Ostrorogemu, ko je poskočil nazaj v	drevak	in spet prijel za veslo: »Se še spomniš, kako	A
spomniš, kako je bilo včasih težavno riniti	drevak	po tej brzici navzgor?« »Kaj bi se ne.«	A
pristavila Sinjeoka. Spet so zamahnila vesla in	drevak	je zginil med goščave ob zgornji strugi Dolgega	A
stopila Ostrorogi in Presukani na suho in povlekla	drevak	z vsem tovorom in s Kodrolasko vred skozi brzice	A
vode. Ostrorogi in Lisjak sta brž raztovorila	drevak.	Ogredje za šotor je na skali v koncu Dolge doline	A
ne mogel ujeti nobene besede ‒? Aha, že ve.	Drevak	je spet trčil ob skalo.Jelen in Lisjak sta urno	A
neučakljivi vzkliki so se oglašali iz njih.	Drevak	Ostrorogega Jelena je pa še vedno čakal privezan	A
Tik za njima se je pozibaval težko otovorjeni	drevak	Presukanega Lisjaka.Štirje hlapčevski mladci	A
prepoznal. Zasikal je predse in divje pognal svoj	drevak	med skupino drugih. Medtem pa je Kalina podala	A
meh Ponirku in še sama stopila v Ostrorogov	drevak.	V vznožju pristajnega mosta je ta čas Jezerna	A
ne mogel napraviti gibčneje, poskočil v svoj	drevak	in sedel nasproti Zorne Kaline. Mladca Ponirek	A
Ponirek in Brlez sta ročno obrnila neotovorjeni	drevak	in skoraj dohitela druge, ki težko obloženi	A
moški in mladci kaj urno potegnili. Ostrorogov	drevak	je pomagala vleči tudi Zorna Kalina, čeprav	A
tudi nikoli ne bom.« Ostrorogi je spet pognal	drevak	prek jezerne gladine.Preden je v širokem kolobarju	A
po bregu navzdol prav do obale. Planil je v	drevak	in odveslal na jezero. Za ogenj na hrbtu Brda	A
moral čuditi lepoti padajočih isker. Obrnil je	drevak	in privoščljivo zaželel, da bi se požar razdivjal	A
življenjska sreča sovražna. Mirno se je pozibaval	drevak	na Velikem jezeru.Lisjaku se je brž zadremalo	A
»Lej!	Drevak!	« je pridušeno vzkliknila Jelka. »Kaj pa bo sedaj	A
priveslali do njega. Lisjak je slišal reči Sulca: »	Drevak	je brez veslača.Je že komu zdrknil raz breg	A
Lisjak se je urno obril in zagledal težak	drevak,	ki je drsel iz teme naravnost poti njemu.Brž	A
Lepolasa Veverka. Počasi je drsel veliki Ovnov	drevak	proti prelivu med prvima otokoma.Z vrha Brda	A
pristajnem mostu navzdol, stopil v svoj lahki	drevak	in odveslal na jezero. Sredi mirne vode bo še	A
Nehote je pričel hitreje zamahovati z veslom in	drevak	je naglo drsel skozi mesečno noč proti podsončni	A
je priletela od nekod, obkrožila Ostrorogov	drevak	in tiho spet odprhutala v somrak.Jelen pa je	A
mogočnega rodu si ni vedel sveta. Obrnil je	drevak	in veslal nazaj proti kolišču pod Rožnim hribom	A
po sebi tako naneslo, da sta začela ravnati	drevak	proti kolišču Ostrorogega Jelena.Že precej časa	A
po svoji dvojčici. Čedalje hitreje je drsel	drevak	po jezerni planjavi. Ptiči so vzletavali pred	A
razveselila. Sama ga je oplaknila, sama nesla v	drevak	in skrbno poskrbela, da bi se kaj ne okrušil	A
proti prelivu med prvima otokoma. Ko je njegov	drevak	izginil, je pa od kolišča Ostrorogega Jelena	A
pravzaprav postavila nad starejšega brata. Pognal je	drevak,	da je drsel po vodni gladini kakor sikne puščica	A
Perunika. Presukani je z vso močjo odrinil svoj	drevak	in naglo veslal na odprto jezero.Nazaj se ni	A
motil. Presukani Lisjak je na vso moč gnal svoj	drevak	vzdolž brega nazaj proti daleč v jezero segajočemu	A
nekaj jim je prišlo navzkriž.« Urno je obrnil	drevak	in se zapodil za Presukanim Lisjakom, da ga	A
pobiral na jezernem dnu školjke in jih metal v	drevak.	Zdaj pa zdaj se je pa visoko pognal iznad vode	A
se je naveličal vode. Povzpel se je nazaj v	drevak,	se otresel in posušil in si spet privezal prepasnico	A
Ponirek je spet prijel veslo v roke in pognal	drevak.	Preden je prispel do preliva med prvima otokoma	A
zoprnih Turovcih? Ponirek bi bil rad pognal	drevak	proti domačemu kolišču, kjer bi se počutil vse	A
Odprl je oči in zagrabil za veslo. Preden je pa	drevak	obrnil, je še videl, da je tudi Presukani Lisjak	A
V hrbet se mu je oprl veter.	Drevak	je kar šinil proti podnožju Rožnega hriba.	A
pa so se kričavo zadirali galebi. Ponirkov	drevak	je spočetka gladko drsel prek vodne planjave	A
veslom, pa ni dosegel vode. Pričakoval je, da se	drevak	vsak čas prevrne.Pa že ga je pograbil nov val	A
mladec utegnil pomisliti, kaj se z njim godi, je	drevak	butnil v nekaj trdega in obstal.Ponirku je pljusnila	A
Presukanega Lisjaka, ki se je držal za prevrnjen	drevak.	Bil je že ves omagan.	A
tesneh Save ob kako skalo in se mu je razbil	drevak.	Imel je s sabo slabe veslače, samo golobrade	A
zamahovala z negodnimi mladci vred z veslom in vodila	drevak	proti plitvini za Brdom. Lisjak je zasikal kakor	A
kar občudovali. Skozi brzice je znala spraviti	drevak,	kakor bi ga sami ne mogli.Le kako se bo vedla	A
Začudil se je. Lahek	drevak	se je pozibaval proti njemu.Ostrorogi je na	A
drugo. Spodaj ob pristajno bruno pa je butil	drevak.	Koj nato so ženske začule naglo in trdo hojo	A
vodo, kakor je sama, tak vrtinec, da požre vsak	drevak	in utopi vse veslače.« »Le verjemi Košati Jelki	A
sončnem vzhodu Ostrorogi velel sesti v njegov	drevak.	Odrinila sta izpod pristajnega mosta.	A
rogovje z mnogimi parožki. Nato se je vrnil v	drevak	in ukazal Presukanemu, naj zavesla vzdolž brega	A
njim nič drugega kakor samo, kadar mu jo ukazal	drevak	ustaviti ali pa ga spet pognati.Pa še to mu	A
ali Brlezu, naj kdo od njiju stopi v njegov	drevak	in ga vozi naprej.Pa Jelen tega ni naredil.	A
»Dobro. Prestopi v Brestov	drevak.	Vzamem namesto tebe njega s seboj.«	A
In sta se brata res presedla iz drevaka v	drevak	kar na odprtem jezeru. Veselo so se pozdravili	A
gledal pred sabo, ne vzdržal noben čoln, kaj šele	drevak.	Še ladja komaj, ladja, kakršne je videl na Ištru	A
pristajnem mostu navzdol. Ko je stopal v svoj	drevak,	se je zgoraj na mostišču glasno zahihitala ženska	A
Ostrorogega Jelena. Pribito! Ostrorogi je obrnil	drevak	nazaj proti svojemu razsežnemu kolišču.Prek	A
pod Rožnim hribom je drsel proti trdini lahek	drevak.	Ostrorogi Jelen je veslal v njem.	A
veslo in odrinila proti Brdu. Tiho je drsel	drevak	v sončni pripeki prek razgrete jezerne ravnine	A
prvorojenca. Zorna je zaveslala okrog Brda in	drevak	je Ostrorogemu zginil iz pogleda.Jelen je sedel	A
z dlanjo oči in skušal prepoznati veslače.	Drevak	je prispel v jezero in zavil naravnost proti	A
oporekal, je s svojimi veslači urno spet planil v	drevak	in naglo odveslal navzdol po Reki na valove	A
gledal za njim. Ob kolišče pa je pristajal	drevak	za drevakom.Prihajali so možje in žene, mladci	A
največjega otoka v Velikem jezeru. Prikril je	drevak	pod previsne veje, sam pa zginil v goščavi dokaj	A
Črnoglavka ozrla na preliv med prvima otokoma. Čuden	drevak	je veslal naravnost proti kolišču Turovcev.	A
in bil podoben labodjemu vratu. Posebno dolg	drevak	ni bil.Širok pa za več mogočnih debel.	A
kolikokrat zamahnejo vzhodnjaki z vesli. Čudni	drevak	je priveslal iz preliva.Koj so ga opazili tudi	A
stekla navzdol k vodi, si umila roke, skočila v	drevak	in naglo odveslala na kolišče.Se že kako izgovori	A
vrgla v vodo. Najrajši bi naskrivaj odvezala	drevak	in odveslala še koj ta večer pravit Srnjaku	A
Ostrorogi Jelen in Oprezni Srnjak sta obrnila	drevak	nazaj proti kolišču.Pod noč sta bila odveslala	A
In v tem in v tem tolmunu prikrije pod noč	drevak.	Sam pa se neopažen pritihotapi do taborišča črnolasce	A
mostom za na pot pripravljen lahki, pa trdni	drevak	Opreznega Srnjaka. Na obeh koncih je bil pokrit	A
obljubil, da bo čuval mladenko kakor lastno oko.	Drevak	je čakal pripravljen.Srnjak sam pa je sedel	A
Drugi so ga komaj dohajali. Odvezal je	drevak,	ga odrinil in poskočil vanj. »Zdravi ostanite	A
ko se je sonce povzpelo na svoj vrh, se je	drevak	Opreznega Srnjaka zazibal že na živahno poskaku	A
Sam s sabo zadovoljen je Srnjak stopil nazaj v	drevak.	Valovi Save so ga kar sami nesli naprej proti	A
ostro in skoraj glasno spomnil samega sebe.	Drevak	je bil priplaval do skalne soteske in ni dosti	A
Savo. Pristal je ob strmem bregu, prikril	drevak	in ga trdno privezal k deblu obvodne vrbe, se	A
Oprezni je zabredel v Savo. Poiskal je svoj	drevak	in se koj odpeljal. Sonce je pripekalo raz visoko	A
ohladil, ko je moral bresti po vodi in tiščati	drevak	skozi brzice.Ves upehan je dokaj po sončnem	A
potegnil na velikem okljuku ‒ pri današnjem Celju ‒	drevak	na suho. Zaspal je, kakor bi ga bil ubil.	A
DRAVE V razlivih Drave se je pozibaval lahek	drevak.	Iz njega se je pazno oziral na bregove Oprezni	A
bil okleval, če naj pretovori svoje brašno in	drevak	iz razvodja Save v vodovje Drave.Nazadnje se	A
poskusim.« Srnjak je pristal ob produ in potegnil	drevak	na pol na suho.Koj se je lotil dela.	A
kaj kmalu vrnil. Lipo je povabil, naj sede v	drevak	in naj mu pokaže pot. »Prav!«	A
rahlemu toku preliva. Krepko je vihtel veslo in	drevak	ni drsel kar nič bolj počasno kakor v mirnem	A
boj se, Zlatolasa Lipa.« Oprezni je zaobrnil	drevak	v drugo smer, grede pa pomislil, da je Zlatolasa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani