domov (301-400)

mladega orliča z jasnimi očmi. Vračal sem se	domov	po drugem bregu Idrijce.Potem sem si sezul čevlje	A
sem se ga, ker sem mislil, da bova šla skupaj	domov.	Toda ko sem se ustavil, je samo sitno zamahnil	A
zamuditi ga ne smem.« Ubral sem jo torej hitro	domov.	Opravil sem pri hiši kar sem moral opraviti,	A
natočil vode v lonec, da bi jo nesel s sabo	domov.	Vedel sem, da je povesti konec.	A
je kapljala na pločnik in v cestni prah. »	Domov!	Domov!« sem si ukazal.	A
»Domov!	Domov!	« sem si ukazal.Vstal sem in stekel.	A
zasedi. Prej sta zmeraj hodila skupaj v šolo in	domov,	zdaj sta hodila vsak zase.Venček jo je na poti	A
zelenosinjih vodah Soče v rodno tolminsko deželo -	domov.	Spal sem rahlo in zelo nemirno.	A
ker vem, da so živi, očeta pa ne bo nikdar več	domov.	Čakal je in čakal, stari možakar, še to pomlad	A
srečujejo prijatelji.« Partizan mimogrede priteče	domov,	pozdravi in s hlastnim pogledom objame vse domače	A
knjige ne bi trgale, in hitreje stopil. Pot	domov	je bila kratka in lepa, čeprav jo je meril s	A
ubral proti vrbju, da bi prebredel reko in šel	domov.	- Kam pa bezljaš? -	A
- Saj te ne bom pojedla. -	Domov	moram.Mudi se mi, - sem rekel in stegnil roko	A
krenil naprej. Sklenil sem, da jih ponesem	domov	in da jih dam mlajšim trem.Toda do doma sem	A
popolnoma jasno, da češenj res ne morem nesti	domov.	Vprašali me bodo, kje sem jih dobil.	A
konec ... Še huje pa je bilo, ko sem se vrnil	domov	in sem v izbi zagledal prazen mrtvaški oder	A
Vse bomo spravili iz izbe. Ko se vrnejo	domov,	bomo že belili. Oddahnil sem se in takoj	A
imela vsak svoj šopek in sem jo začel priganjati	domov,	je silila še v Obrekarjev dob. - Tam	A
da lahko potegne vreče na suho in jih odnese	domov.	Ded ni čakal niti trenutka.	A
bajoneti na puškah ter nas pri priči nagnali	domov,	nas zaprli v hišo in nam ukazali, da moramo	A
pri nas še mesec dni. Ko je vstala in odhajala	domov,	sem ji nesel košaro presušenega komisa, prašek	A
zapenjal srajco na kosmatih prsih. - Kar pojdi	domov	in povej, da takoj pridem. - Nato je stopil	A
koraki, da sem ga komaj dohajal. Ko sva prišla	domov,	je bil ded že na mrtvaškem odru. Ležal je na	A
njim do Preseke in trikrat smo se vsi vrnili	domov.	Ko pa smo šli še četrtič in se spet vrnili ter	A
pa je takrat mislil, da te tako dolgo ne bo	domov!	...« »Saj ne govorim o tem,«	A
Kar obut sem planil v vodo in naglo bredel	domov.	Šele ko sem stopil na kolnik pod hišo, sem se	A
Z mano pojde.	Domov.	In Ivana jo bo redila.	A
stopil k njemu ter mu začel prigovarjati, naj gre	domov.	- Ho detto o non ho detto che non mi	A
padlo, a tudi kar je živih, se le počasi vračajo	domov.	« Zleknil sem se na hrbet in pogledal	A
je vzkliknila teta. »Pojdimo	domov!	« »Kaj!«	A
je planila Kadetka. »	Domov?	« »Živini je treba poklasti.«	A
že skrajno potrebna. Kakor hitro bo prišel	domov,	ji bo pisal.Na vsak način jo mora najti in spraviti	A
Toda naj bo. Zdaj se vrne	domov,	v svojo rojstno vas, tam ga čaka mlin, ki mu	A
je oče zapustil. Kakor razbojnika me ženejo	domov.	Kakšna pravica pa je to ?	A
zdaj žene. »Na vlak,« je odgovoril detektiv, »	domov	se peljete.« »Kako?« je osupnil Martin	A
»Kako?« je osupnil Martin. »	Domov?	Ali se peljem sam?«	A
Toda nisem maral. Rajši grem	domov	v svojo domovinsko občino in bom tam živel v	A
CIRIL KOSMAČ Potem bo poklical	domov	še Ernesta, vodil bo trgovino in lahko postane	A
proseče zagovarjal pred komisarjem, da ne more	domov,	ker je nekoč ukradel župniku kokoš, ker ima	A
se v mestu izgarajo, se na stare dni vračajo	domov,	da bi jih redili znašimi žulji.Zakaj si pa takrat	A
Prišel je na beraško palico, pa so ga poslali	domov.	Sklenil sem, da ga vzamem k sebi, da mu ne bo	A
davnimi leti odpravil od doma in zdaj se bo vrnil	domov.	Ko je Cestar prejel obvestilo, je zašumelo po	A
tebi. S težavo jo je pregovoril, da je šla	domov.	Potem je zasul žita v lijak, da ne bi kamen	A
ječe in bo vse uredil. Da bi se zdaj vrnil	domov,	ne, to je bilo nemogoče. In da bi ga prignali	A
sklenjenimi rokami prosil, naj ga nikar ne pošlje	domov,	toda Bernard je pač rekel, da mu doma ne bo	A
Ko pride sonce do Grivčeve hiše, priženite	domov,	saj mislim, da veste, katera je Grivčeva?«	A
Starem mestu, da bi ga ne prijeli in poslali	domov,	mu še na misel ni prišlo, kako bo živel.Zdaj	A
pastir. Ko pride sonce do Grivčeve, naj grem	domov.	Čemu?	A
Ko pride sonce do Grivčeve hiše, priženete	domov,	da boste potem pazili na otroka.« Martin	A
otroci vsak dan pripiskali s trobenticami iz šole	domov,	- pač pa je postajal nestrpen, ker se je bližal	A
je naglas zakrohotal, Pologar pa ga je nagnal	domov,	naj pazi na otroke. Martin se je s sklonjen	A
je zaman ostril pogled in se razočaran vračal	domov,	sedmi dan pa je stopil iz avtomobila visok fant	A
kakor vsem drugim, ki pridejo na stara leta	domov.	Hoditi morajo od številke do številke, ti pa	A
leto: komaj je prišel iz ječe in je na poti	domov	začel delati, da ne bi prišel k Berti praznih	A
CIRIL KOSMAČ . / vero. Ko se je vrnil	domov,	je nekaj časa postopal s sklonjeno glavo.Doma	A
selil iz hiše, kjer je stanoval, in se vračal	domov.	Tisti dnevi so bili grenki.	A
prosil, naj mu kako preskrbi, da bi ga ne poslali	domov.	Toda tudi ona ni imela več denarja.	A
CIRIL KOSMAČ . / »	Domov	moram,«je rekel Martin, »da pogledam, kako je	A
cerkve, mu je jezik odpovedal in popihal jo je	domov.	Drugo nedeljo je bilo prav tako.	A
udarila ob teh besedah kri v glavo, vrnila se je	domov	žalostna, osramočena, s trdnim sklepom v srcu	A
vrzeli in čakal. V globoki noči se je vračal	domov.	Hodil je med poljem, tu pa tam so ga srečali	A
na vasi hišo, obljubljal je, da nas bo peljal	domov	in zdaj pridem, bolna, z otrokom, ves denar	A
svojih poteh, ki so bila nevarna. Kadar je prišel	domov	in ni našel zlikanih hlač in zašitih nogavic	A
volneno ruto ter ji tiho prigovarjal, naj gre	domov,	da se spet ne prehladi. Tudi možje so	A
so ga iz vode, ga zavili v cunje in odvlekli	domov.	‘Kdo pa ti je rekel, da hodi ob tem času v vodo	A
hrbet in odšli. Ostal je sam in sam se je vrnil	domov.	« »Ali je Zamorko takoj nagnal?« je vpraša	A
A še nisem imel miru. Lepega dne pridem	domov	in najdem klavir pod tepko.Oče ga je bil pahnil	A
hkrati zakričali »Hoooo‐oj!« in se pognali	domov.	»Ho‐ooo‐hoj!	A
da bo sam hodil na obiske ter ji nosil hrano	domov.	Te Matičeve prisebnosti Lužnica ni utegnila	A
tresel kakor šiba na vodi. Hotejec ga je odvlekel	domov	in ga najprej nahranil ter ga šele nato vzel	A
Zvečer, ko bodo fašisti odšli, ga pa spet priženi	domov.	« Matic je obstal, zamežikal in nato	A
sem preživel pri svojem prijatelju v Brdih.	Domov	sem prišel samo trikrat in ostal po nekaj dni	A
ga s smehom ošteva Travnikarica. »Zakaj te ni	domov!	« »Štruklje kuhamo!« se zvonko in ponosno	A
»Nančika! Ko bo vsega konec in bomo prišli	domov	-« »In Dragič ...« vzdrhti Nančika in	A
»Kaj pa ti? Boš šel	domov!	« Boris ga bistro pogleda in jo naglo	A
hrepenenja in rodovitne tesnobe, zato se mi ni dalo	domov.	Zavil sem s ceste in krenil po kolniku, ki se	A
repa in krompir!« »Ti, Matic, boš šel ob Bači	domov!	« »Ti pa,« se je obrnil k norčku, »ob	A
se je obrnil k norčku, »ob Idrijci in tudi	domov!	« »Tantadruj, domov!« se je skoraj zjokal	A
norčku, »ob Idrijci in tudi domov!« »Tantadruj,	domov!	« se je skoraj zjokal norček. »In zapomni	A
naprej ljubila noči. Ko je pozno prihajala	domov,	se je mrtvoudna Pečanka z vsemi silami zibala	A
pritekla iz kuhinje, kamor se je bila skrila. »	Domov,	« je zatulil Rupar. »Ne grem!« je Zora	A
hudournik in bi jezno drvel v dolino. Vse hiti	domov.	V dobre pol ure so vse poti prazne,	A
ogromen lonec kave, ki je ponjo poslala Ceneta	domov,	kajti v Žuželjčevi kuhinji kave ni našla.	A
slabost minila, si je Trohovka rekla, da mora	domov.	Ob tej misli je njeno telo prav rahlo vzdrgetalo	A
gremo!« se zganejo fantje. »Albin, ti se poberi	domov	po klarinet!« ukažejo Usadarjevemu Albinu.	A
pljuval v škaf, saj tako in tako ne bi razumela! ...	Domov	pa vseeno grem, da ne bo spet kričala.«	A
neverjetno predrzno upanje: kdo ve, morda gre pa	domov?	Sicer ob tako zgodnji uri ponavadi ne spuščajo	A
odločil v sebi: če zavijemo proti Zalogu, grem	domov	ali... ali pa k Sv. Luciji na vlak, se je takoj	A
Šmonovimi in drugimi otroki, se igral in se vračal	domov	umazan, objokan in pobit.Ko mu je bilo štiri	A
smrkavcem pošteno navijejo ušesa in jih naženejo	domov:	»Otroci, domov!«	A
navijejo ušesa in jih naženejo domov: »Otroci,	domov!	« In »otrok« je smrkavcu vendar najhujša	A
kar sredi dneva obesil koso na drevo in šel	domov.	»Spomnil sem se, da moram nekaj zapisati	A
zapestjem in izbila levo oko. Izidor se je zavlekel	domov	in se ni pokazal, dokler se mu rane niso zacelile	A
plesala tri rdeča jabolka. Ko sta se vrnila	domov,	je Fratnik zbral vso svojo potrpežljivost in	A
kave, da so se pokrepčali. Potem je šel Venc	domov,	Izidor in Peter pa sta se napotila k Mojemu	A
njegova bolezen kar ni dala miru. Ko je prišel	domov,	je hrupno zaloputnil vrata in se po škripajočih	A
palcev na nogi, kolikokrat je z vriščem pritekla	domov	in se potožila mami: »Mama, cebnila	A
izgubil hlač, se je Venc naglo okrenil in šel	domov.	»Že zopet mi ne dajo miru,« se je potožil	A
so šumela ob cesti - a vendar sta se vozila	domov	zelo dolgo. Venc je na svoja ušesa slišal	A
zjokala ter se nato veselo spustila po pobočju	domov.	Giustino Lestuzzi, ki je moral že pred poroko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani