dolinar (101-200)

Takoj dol! In vas, gospod	Dolinar,	kliče gospodična Ana!Zmenite se zanjo!	A
ANA: Prijatelj Ivan, rada bi plesala z vami.	DOLINAR	hladno: Na uslugo, gospodična. ANA: Če	A
kakor govorite, bo najin ples jako mrzel.	DOLINAR:	Nisem najboljše volje, gospodična. ANA: Razvedri	A
Razvedrili se bote. Jaz se namreč možim, gospod	Dolinar.	Kaj pravite k temu?	A
Zakaj bi ne bila vesela? RUDA: Gospod	Dolinar,	- jaz si malo odpočijem tu gori. Pridite potem	A
Po plesu. ANA,	DOLINAR,	ALMA, KOŽELJ odidejo. RUDA osorno: Ženin	A
Gre k pisalni mizi in piše.	DOLINAR	iz ozadja. DVANAJSTI PRIZOR Prejšnja	A
DVANAJSTI PRIZOR Prejšnja. D o l i n a r	DOLINAR:	Gospod Ruda? RUDA: Dobro, da ste prišli.	A
poti, dokler je mogoče. Vi torej veste, gospod	Dolinar?	DOLINAR negotovo: Ne razumem vas - RUDA	A
Vi torej veste, gospod Dolinar?	DOLINAR	negotovo: Ne razumem vas - RUDA: Recimo	A
razumete. Ali tu ni treba nič prikrivanja, gospod	Dolinar.	Vaša dolžnost ni, da me primete za roko in da	A
ljubite jo bolj, kakor sem jo ljubil jaz.	DOLINAR	neodločeno: Ali ni mogoče -? RUDA: Zame	A
Hladno: To pismo oddajte Marti. Z Bogom!	Dolinar	stopi korak k njemu.Oprostite, gospod Dolinar	A
Dolinar stopi korak k njemu. Oprostite, gospod	Dolinar	- ne trudite se; to bi ne koristilo.Danes ali	A
Odide zadaj na desni.	DOLINAR:	Ali vendar, - za Boga, to je strašno.	A
n a r ANA: Kaj se godi z mojim očetom?	DOLINAR	burno: Jaz ne vem ničesar.O Bog, - ali nismo	A
Bog mi je priča. ANA: Kaj vam je, gospod	Dolinar?	DOLINAR: A zdaj ste prosti, - zdaj nimate	A
ANA: Kaj vam je, gospod Dolinar?	DOLINAR:	A zdaj ste prosti, - zdaj nimate rešiti nikogar	A
ANA: Zdaj ne govorite več tako z menoj, gospod	Dolinar,	zdaj je prepozno.Če imate kaj sočutja, molčite	A
Ali ne vidite, kako je meni?	DOLINAR:	To je zdaj minilo.A kakšen bi moral biti, da	A
Zakaj si prišel tako pozno, Ivan?	DOLINAR	tišje: Zdaj ni več prepozno.Ali mene je strah	A
Anica ... Tu sem na srce moje, Bogomila ...	DOLINAR:	Zakaj ste tako ginjeni, gospod Broš? BROŠ	A
obrazom, s surovo hudomušnostjo: Vi, gospod	Dolinar	... vi imate nekaj na vesti, vi ne gledate tako	A
Prejšnji. D o b n i k DOBNIK: Ali ne pridete,	Dolinar?	- Steklenice prihajajo na mizo.	A
Družba se je preselila, zakaj na vrtu je mraz.	DOLINAR:	Meni je mraz tudi tu notri. DOBNIK: Vi ne	A
Kaj vas to vznemirja?	DOLINAR:	Ali bi ga ne mogel obdržati vsaj za ta hip?	A
moralo to zgoditi? DOBNIK: Poslušajte, gospod	Dolinar.	Vsakemu človeku pride ura, ko je zanj poslednji	A
Ta filozofija ni lepa, a pametna je.	DOLINAR:	Grozovita je. DOBNIK: Kakor že hočete ...	A
In ona je tega vredna.	DOLINAR:	Naj bi jo rešil kdo drugi, - jaz bi tega ne	A
ALMA: Papa, viktorija! - Pardon, gospod	Dolinar.	DOBNIK: Kaj je, Alma?	A
Odmor Dajte mi vode, meni se vrti pred očmi!	DOLINAR	vzame z mize kozarec vode in ga da Justinu	A
Ti me varuj, Ivan!	DOLINAR:	Ne boj se Anica, ti pojdeš z mano. BROŠ:	A
pojdeš z mano. BROŠ: To je moj opravek, gospod	Dolinar.	DOBNIK mirno: Dajte mu klofuto, Justin	A
Pospravite svoje stvari; zdaj ste v tuji hiši.	DOLINAR	nese Ano na rokah na divan. Zastor	A
študent DAMJAN, star delavec	DOLINAR,	mlad posestnik MILENA ZDRAVNIK	A
rahlo poljubi na čelo: Zbogom, najdražji moj!	DOLINAR	na pragu v ozadju: Vida! V i d a hiti	A
večernega sonca sije v sobo. Na mizah rože	DOLINAR	sedi na zofi pred malo mizico na levi; govori	A
takem žarkem dnevu se zaklepaš in zastiraš!	DOLINAR:	Pusti!Tako je ukazala ...	A
vami in ... rajši bi ne čakal, da zajde sonce.	DOLINAR:	Ostani, potrpi!Saj nisem klical zdravnika, prijatelj	A
ZDRAVNIK: Zato da bi molčal z njim!	DOLINAR:	Že sinoči sem ti mislil povedati ... ko sem potrkal	A
... ZDRAVNIK: In si rekel ”lahko noč“ ...	DOLINAR:	Komaj za vsako deveto stvar je beseda!Za najglobljo	A
je bila ... in si čisto pozabil, da si ženin!	DOLINAR:	Kakšna noč je bila, duša, kakšna noč!Ali veš	A
sreče razodevale strah. . / . / stran 85 . /	DOLINAR:	Bolan sem, resnično ... ali bolj se bojim zdravja	A
Služkinja prinese vina in odide.	DOLINAR:	Čemu ta spomin? ZDRAVNIK toči: Kako klavrn	A
so v resnici le cokla na vozu človeštva ...	DOLINAR:	Ali čemu, prijatelj - ZDRAVNIK: Cokla!Časih	A
bolne in težke sanje so bile - vzdrami se!	DOLINAR:	Ni mi do smeha!... Ali ne čuješ?	A
ustvarijo vsak trenotek znova, vsak trenotek novo!	DOLINAR:	Blešči se mi ... ne oko ni več vajeno, ne srce	A
slamnik, na obraz, na belo bluzo ... kaj trepečeš?	DOLINAR:	Zapri! ZDRAVNIK: Kaj trepečeš, kaj pred življenj	A
spoznala te je, smehljaje te je pozdravila ...	DOLINAR:	Zapri! ZDRAVNIK: Zapri sam, zakleni, zagrni	A
jo veselo in vdano, svojo sveto odrešenico!	DOLINAR:	Kako bi jo pozdravil, jaz bolnik, o Bog, kako	A
Se okrene proti durim na levi.	DOLINAR:	Ostani! ZDRAVNIK: Otrok pomladi, ne uideš	A
obrazom, kaj brez besed sprejemaš svoje goste?	DOLINAR:	Milena! MILENA: Prisrčno zahvaljen, da imena	A
Prisrčno zahvaljen, da imena še nisi pozabil!	DOLINAR:	Milena, sedi, poslušaj ... vse boš spoznala ...	A
v cerkvi sem si tiščala robec na usta ...	DOLINAR:	Ne tako ... Milena, Milena ... MILENA séde,	A
prepisaval, čisto, od besede do besede prepisaval?	DOLINAR:	Prepisaval? MILENA: Do besede!	A
kakor fraze na vizitkah: pour prendre congé ...	DOLINAR	stopi k nji: Milena, čuj me!Ne tega smeha	A
ki je le v besedi, na ustnih - v srcu ne?	DOLINAR:	Ne zameri, ne zameri ... ah, kako meriš besede	A
Čemu jo skrivaš, kakor kraljično v zidan grad?	DOLINAR:	Kje?Kdo?	A
pa kaj piši, kako je tam na španskem svetu!“	DOLINAR:	Ne razumem - le toliko razumem, da si vse spoznala	A
nate; ali ne - le moj korak se je spomnil ...	DOLINAR	se ji približa: Zato si se spomnila ... zato	A
Odzdravil mi nisi.	DOLINAR:	Moje srce ti je odzdravilo, kakor je bilo vajeno	A
in zrak in zemlja - . / . / stran 92 . /	DOLINAR	omamljen, skoraj jecljaje: Otrok svetlobe	A
sladkost hrepenenja - nebesa, ne dajte mi ga!	DOLINAR:	Meni so ga dala v obili in preobili meri!	A
ne huduj se in reci, da se ti je sanjalo!	DOLINAR:	Zdaj si tukaj, zdaj te ne izpustim, dokler ne	A
drugem, govorita mehko, mirno, kakor iz sanj.	DOLINAR:	Vsako noč, Milena! MILENA: Ker so bile tako	A
lepo so se najine misli srečale sredi pota.	DOLINAR:	Ti si ugenila, s katero besedo sem te od daleč	A
bluzo sem imela in kakšno cvetico v laseh.	DOLINAR:	Vse je kakor zdavna, zdavna gorka luč, za vekomaj	A
emenjenim, skoraj hladnim glasom: Kedaj bo poroka?	DOLINAR:	Ostani!Glej ... k bolniku si prišla - ozdravi	A
poljubi ga na ustna ter izgine na verando.	DOLINAR:	Milena! Milena! Od desne pride počasi	A
VIDA: Ne kliči je, še nocoj se povrne!	DOLINAR	z verande; ves v omotici: Vida - sanjalo se	A
pred verando, od večerne zarje obžarjena.	DOLINAR:	Da so b i l e sanje!Da je b i l o!	A
se ozre plah, nato gre prepevaje dalje ...	DOLINAR:	O Vida - kje si, kam si se mi izgubila, kam	A
obledele, v mojem objemu ti je srce zbolelo ...	DOLINAR:	Da bi umrlo, Vida, v tvojem objemu! VIDA	A
zasijalo jutro, tebi od vzhoda, meni od zahoda?	DOLINAR:	Tudi ti, Vida, tudi ti si bolna, tudi ti govoriš	A
na beli cesti ... tam, glej, tam ... pokliči jo!	DOLINAR:	Usmili se! VIDA: Pokliči jo!	A
svojem srcu, slišala te je v svojem srcu ...	DOLINAR:	Vida! Vida! VIDA: Daj mi roko za slavo, da	A
Skloni se in mu poljubi roko.	DOLINAR:	Ne ti!Ne ti!	A
Odide.	DOLINAR:	Ne, Vida, ne!V svojih rokah te ogrejem, s poljubi	A
DIONIZ na verandi: Vida! Vida!	DOLINAR	jo prime za obedve roki: Ne izpustim te!	A
d a in D i o n i z odideta preko verande	DOLINAR:	Vida! MILENA mu pokrije oči z rokami: Sanje	A
Ni je - nikoli je ni bilo, sanje so bile!	DOLINAR	tiho: Sanje! MILENA z veselim smehom:	A
Poglej mi v oči, nasmehni se, naglas se zasmej!	DOLINAR	truden: Bolan sem, Milena! ZDRAVNIK od	A
osebno poznal gospoda, ime mu je bilo Hribar ali	Dolinar,	tako nekako.Ta gospod da se je zaljubil v gospodično	A
najprvi se je vzdramil Stožer. ”Znorel si,	Dolinar,	poet!“ ”Stran, cunja literatska!“ je izpregovori	A
zgodovina, Ljubljana 1959, str. 145 - 180. 17	Dolinar	F. M. et al.:Redovništvo na Slovenskem, Ljubljana	B
slovenstvu. Nasprotno, slovensko ljudstvo je 20	Dolinar	F. M. et al.:Katoliška prenova in protireformacija	B
organizacijske in upravne zadeve v svoji škofiji. 30	Dolinar	F. M.,Pastoralna dejavnost ljubljanskega škofa	B
verzirani Josip Mantuani, Stanko Vurnik, Anton	Dolinar	in tudi Vilko Ukmar.V predvojnem obdobju so	B
čigar najmlajši brat Tone je bil moj sošolec.	Dolinar	pa je zahajal k Levstiku.Kakor vsa tedanja dijaška	B
te drame? Ali nisem obsojen biti in ostati	Dolinar,	ki so ga peruti hrepenenja tako rekoč samo oplazile	B
između dva rata, I-II (Zagreb 1961) - France	Dolinar,	Odsotnost slovenske državne misli v prevratu	C
slovenske državne misli v prevratu 1918, v: France	Dolinar,	Slovenska katoliška obzorja.Izbor esejev, razprav	C
zgodovini (Bohorič, Trubar, Dalmatin, Kopitar,	Dolinar,	Vega, Cojz ...) so svoje znanje dobili iz nemških	C
- Dodatek, Božične pesmi, št. 28, str. 820,	Dolinar	GP 52): "pojo lepo / na čast / bogu / ... vsi	C
Objava arhivskih virov (ur. dr. France M.	Dolinar)	.Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1990	C
CIGLENEČKI, Slavko	DOLINAR,	Darko MIHELIČ, Darja	C
Jože Pirjevec, dr. Damjan Prelovšek, dr. Darko	Dolinar,	dr. Neva Šlibar, dr. Oto Luthar, dr. Darja Mihelič	C
Filozofsko fakulteto, se je navezal tudi dr. Darko	Dolinar	.  »Ponavadi trdimo, da je naša hiša čista	C
razpravljavci so bili dr. Janez Kranjc, dr. Darko	Dolinar	in dr. Damjan Prelovšek. Četrti programski	C
razpravi so predstavili dr. Janez Kranjc, dr. Darko	Dolinar	in dr. Damjan Prelovšek.	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani