dekla (101-200)

Stvar uredim že jaz.«	Dekla	je odšla, župnik je začel hoditi gor in dol	A
zlomka je to čudno, kaj pravic ima pri hiši	dekla.	« »Pravic?	A
ali se ti je godila kdaj krivica pri nas?«	Dekla	je obstala z zibajočo se brado in ga pogledala	A
Jero. Iz hiše je prišel begunec Roman, za njim	dekla,	otroci.Roman je zaklel po poljsko in iztegnil	A
ulile solze po licih. . / . / stran 174 . /	Dekla	pa je naglas jokala pred hlevom in pripovedovala	A
»Župnik je šel tudi gledat, je pravila naša	dekla.	« »Ta bo še najbolje vedel,« je koj potrdila	A
sodila sama, ki ni bila skušana še nikoli. Tudi	dekla	Francka ni imela zavezanih oči.Toda še malo	A
gre domov. Tako je prav: prej je prišla kot	dekla	k vam, sedaj pa pride kot nevesta.« V ponedeljek	A
so mi ta čas vso obrali, do zadnjega peclja.	Dekla	Marina je šla nadnje.Pa so jo napodili s sabljami	A
Škodo mu plačam.«	Dekla	je prijela za oje, hlapec je gnal izpreženega	A
Še enkrat in silno. Tedaj se je oglasila	dekla	v veži: »Kdo je?« »Dekla,« jo je spoznal gospodar	A
Tedaj se je oglasila dekla v veži: »Kdo je?« »	Dekla,	« jo je spoznal gospodar.»Torej iz izbe je morala	A
»Tončka, le odpri,« je izpregovoril.	Dekla	ga je spoznala in vsa vesela odprla. »Kako trdo	A
pade tudi oče in sestro odvedejo Antje, da bo	dekla,	pastirica in žena kakemu garjavemu kozarju	A
nikar se ne boj prijateljev! Kako bi stregla	dekla	dobremu gostu?Blag je.«	A
pahne od sebe in uniči, nedolžnega. Prekleta ‒	dekla	satanova!« Med zobmi je mrmral Epafrodit te	A
klel Teodoro: »Prekleta! Igrá se, da se nasiti,	dekla	satanova!V areno naj gre, v beznice, ne na prestol	A
Odpri usta!« »Tvoja ponižna	dekla,	kraljica rodu našega, sonce krasote, cvetoča	A
ljubica barbara, pa ne bo moja žena, ampak tvoja	dekla!	« Melita ga je krčevito objela.	A
Nazaj, nazaj! Tu si prodana - tu si	dekla!	Ali njen značaj je razbil tesnobo v prsih, skočila	A
je vstopila postrežnica Urša, poštena stara	dekla,	ki je takisto začela vsa iz sebe: »Križana	A
odnesli s Podloga trije kralji. Štefo je izredila	dekla	Maruša, ki je kot pestunja prišla k hiši, ko	A
Boltežar. »Gospodinja na kajži je le več kot	dekla	na gruntu.Neumna je. -	A
hištrni. »Za božjo voljo,« je zajavkala bledušna	dekla	Franca in si s predpasnikom otrla potno čelo	A
tako usodnega sklepa. V sobi je ostala sama	dekla	Franca, ki je stokaje in mrmraje stopicala okrog	A
namerilo sto in sto žarečih žrel na dolino.	Dekla	je kriknila z glasom, polnim groze, in zbežala	A
je med molzno posodo šarila pražnje oblečena	dekla	in jo nevoljno premetavala, kakor da se ne more	A
zaklical deček, »kaj je neki danes z živino?«	Dekla	ga je pogledala in mu ni odgovorila.Deček pa	A
dvorišče. Po stopnicah je počasi prihajala	dekla	Franca, noseč v vsaki roki prazno golido.	A
plačo o svetem Nikoli,« se je zbadljivo odrezala	dekla.	»Ti ženšče, s kom pa govoriš?	A
za karte ...« Stol v sobi se je prekotalil in	dekla	je prestrašeno zajavskala.Lovrek je zadrhtel	A
bo mogel zmerjati z lenobo,« se je obregnila	dekla.	Tisti hip se je pojavil pri oknu Gradnik	A
so se ob teh besedah zasvetile oči, dočim je	dekla,	ki je sprva preplašeno bulila proti oknu, skomignila	A
izginja z njo košček njegovega življenja, kajti	dekla	Franca je služila na Belem dvoru, kar je pomnil	A
pozabili name.« »Joj, gospa,« je zatarnala	dekla,	»nikar se ne hudujte name!Ne mislite, da sem	A
»Tako sem pač menila,« se je opravičevala	dekla,	»en dan preje ali pozneje vam bo pač vseeno	A
besna jeza. Toda še preden je mogel ziniti, je	dekla	dostavila s cmerikavim glasom: »Vseeno nisem	A
In tako prodoren je bil njen pogled, da si	dekla	ni upala črhniti besedice.Še roke ni ponudila	A
polgrenka, polsladka mladostna leta, ko je kot revna	dekla	služila pri Gradnikovih na Belem dvoru, ko je	A
Logarija je bila zapuščena. Gluha stara	dekla,	ki je gospodinjila, ni mogla ničesar povedati	A
kjer potem pomolzejo krave. Nato mu je grbava	dekla	Ančka prinesla lonec mleka in dokajšen kos črnega	A
preprečila edina prijazna duša na Hojanovini,	dekla	Ančka, ki se je bila pred mnogimi leti kot nakazna	A
razigranosti. Po praznikih, ko se je vrnila tudi	dekla	Ančka, ki je bila preživela Veliko noč pri neki	A
Mesto odgovora se odpro vrata. Postarna	dekla	prinese na širokem pladnju steklenico rumenega	A
zmerom kislo, kakor tam na oni strani stotnikova	dekla	...A kaj sem te pozabila vprašati, Albert ...	A
zunaj, brezkončna v miru in hladni praznoti.	Dekla	je šla zaklenit hišna vrata, ali blizu nató	A
pomežikoval urno ter se obrnil vstran, ko mu je	dekla	posvetila s svečo v obraz. ”Tako je pač	A
”Kdo pa je še hodil s teboj,“ je vprašala	dekla,	”ko praviš, da sta bredla in brodila?“ ”Eh	A
popotnik!“ ”Čuden popotnik!“ se je zasmejala	dekla;	vzela je svečo, zazéhala nastežaj ter šla spat	A
proti dvorišču. Tam je sedela na pragu stara	dekla,	napol gluha Hana, in je lupila krompir. ”Kje	A
kriknil Traven in zazibalo se mu je pred očmi.	Dekla,	ki se dotlej ni bila ozrla nanj, je vzdignila	A
/ . / stran 169 . / Prišla je iz kuhinje	dekla	s skledami in krožniki in se je vrnila; prišla	A
učaka, noči nobene več.“ Ob peči je sedela	dekla	in si je kuhala kavo. ”Bojim se, da tudi	A
Ali naj bo tako! ... Še nocoj vam prinese	dekla	nekaj dela, potem pa zahtevajte plačilo, kakršno	A
porodila; četvero mladičev in eno psičko. To je	dekla	kar pograbila ter jo treščila ob zid; padla	A
pa se je spet začelo tisto svatovsko romanje.	Dekla	se je razhudila in je rekla: ”Ubijmo jo, da	A
trepetal od groze. . / . / stran 224 . /	Dekla	je vzdignila težak kol, zamahnila z vso silo	A
gorki pesek, zvil se v klopčič ter zadremal.	Dekla	ga je ošinila s hudobnim pogledom.”Ta pes je	A
Pojdi z mano, Žaba, pojdi z mano!“ je ukazala	dekla.	”Nikamor ne!“ sem planil.	A
milosti od nikoder. - ”Opravljeno je!“ je rekla	dekla,	ko se je vrnila.Čisto mirnodušna je bila, kakor	A
prestrašen, vztrepetal je ter skrčil noge pod život.	Dekla	se je postrani ozrla nanj: ”Tudi tá ne bo dolgo	A
videl takrat v tistih črnih, nemo žarečih očeh.	Dekla	je gledala za njim, ki se je šepaje tihotapil	A
Hlapca ni bilo k meni, k njemu pa je prišla	dekla.	Senci sta se ločili od zida, izgubili sta se	A
bilo strah mojega doma. Na stopnicah je stala	dekla.	”Gospod profesor je bil tu.“	A
videla!“ Kakor blisk nas je ošinilo - njegova	dekla	je.Ne s tem moškim telesom, ne s tem grobim	A
težkimi rokami, ki ne znajo božati. Njegova	dekla	je z vso dušo, ki jo je Bog ji bil dal, kolikor	A
kri, njena mladost, še njena mati je njegova	dekla.	Poslušen, na zmerjanje in na bič pripravljen	A
košatimi obrvmi. . / . / stran 10 . / Prišla je	dekla	v hišo. »Dobro se ti godi, Jernej!	A
Komu ukazuješ?«	Dekla	je zaloputnila duri. »Kaj jo je zbodlo	A
hlapca, ki je delal pri hiši in jedel z nami!«	Dekla	je šla in položila žlico na mizo, poleg žlice	A
da bi mu stregla vdano in da bi bila njegova	dekla	za zmerom...Zaprle so se duri, ali Tina ga je	A
ni bilo pri meni, nisem ne žena njegova, ne	dekla...	Vpričo mene se je bil polastil druge... smejal	A
nisem nikogar prosil prijazne besede. Pravica,	dekla	biriška, je bila postavila med ljudi visok plot	A
bi si bili tujci in sovražniki; še hlapec in	dekla	sta molčé gledala v skledo in sta se komaj ozrla	A
pojdeš nič pogledat?“ je vprašala. Hlapec in	dekla	sta se posmejala, brat je gledal temno.	A
in je strmel, naposled pa je sedel za mizo in	dekla	mu je prinesla vina.Kolikor bolj je premišljeval	A
pokleknimo,“ je rekel župan. Potrkalo je na duri,	dekla	je stopila k postelji in se je nagnila do župnikove	A
so sedeli v Elijevi krčmi, točila pa jim je	dekla.	--	A
od težkega dela. Ustavila jo je sosedova	dekla.	”Mate, pravijo, da se je vrnil?“	A
sama in ne mara darov. . / . / stran 221 . /	Dekla	je imela koklje in piščance natanko preštete	A
”Kdo bi bila?	Dekla	je!“ je odgovoril Egon in se je začudil.Takoj	A
‚Kdo si?‘ sem jo vprašal. ‚	Dekla	sem!‘ je odgovorila in se je nasmehnila.Ko sem	A
In ime je bilo bolj vsakdanje: Mici ... kakor	dekla	ali natakarica.Mira je vse lepše ime, primerno	A
- Mica!“	Dekla	je prinesla liter na mizo in takoj se je razvedril	A
Zjutraj je stopila v izbo debela župnikova	dekla.	”Gospod!“ je zaklicala z osornim glasom.	A
ne maram premišljevati. Ali je madona, ali je	dekla	- ni moja briga!Le to vem, da miru, veselja	A
vsaj to veselje mi pusti! Kaj bom šla kakor	dekla	v cerkev s tabo?“ ”Saj ženin sploh nima nič	A
kavo, ki jo je bila postavila na mizo debela	dekla	in je gledal iznad roke z osornim, srditim pogledom	A
nizkih stranskih duri, morda iz kleti, je stopila	dekla	s košem in steklenicami v rokah. ”Ali je	A
prašal plaho Kačur. ”Doma so!“ je odgovorila	dekla	osorno in je odpahnila duri v stekleno pregrajo	A
bila zate, čemu si me pa vzel? Če sem bila	dekla	- kaj ti je Bog dal zato pravico, da me ubijaš	A
- Tiho gre smrt, tiho gre	dekla	božja.Spoznal sem jo, ko še ni bil čas spoznanja	A
življenje se ne meni za naju, pozabljena sva;	dekla	naju je vrgla med smetí ...Godi se najbrž nekaj	A
slinast berač, na klopi pa je lupila krompir stara	dekla	ter prepevala neko neskončno dolgo sveto pesem	A
je obstrmela v grozi vsa fara. Šla je nekoč	dekla	v daljni laz in ga je srečala na klancu.Bog	A
pljuješ?“ -- ”Pred tabo!“ mu je odgovorila	dekla.	Nič ni rekel, pobral je okrogel kamen in jo je	A
Bilo ji je takrat dvajset let; prej je bila	dekla	v domači vasi - kmet je prišel nekoč pijan domov	A
te bom oblekel, da ne boš hodila kakor kakšna	dekla	...Veš, Francka, in tukaj ne bova ostala; predolgočasn	A
temni veži, nikogar ni bilo. Naposled je prišla	dekla	po stopnicah iz zgornjega stanovanja, postala	A
Doma so gospod, zajtrkujejo!“ je odgovorila	dekla	malomarno in je šla. Francka je začula zvenčanje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani