nova beseda iz Slovenije
mehanizmi sproščajo morfini in endorfini, ki lajšajo | bolečine, | obenem pa tudi kemične substance, ki so sposobne | B |
metle in tudi stisk roke je bil prav tak, da | bolečine | nisem mogel zdržati in sem zavpil. | B |
nezadržno krčila pot in mu povzročala čedalje hujše | bolečine, | ki jih je lajšal z aspirini.Spominjam se, da | B |
v globino. Mukoma sem se samodejno dvignil, | bolečine | nisem čutil.Haluciniral sem dalje ter se težje | B |
sicer znanca, je bil srečen, da mi je lahko brez | bolečine | ustregel.Spominjam se tudi dr. Derganca, ki | B |
nastane težnja, ki ji povzroča hkrati s kesanjem | bolečine, | ker ne vidi izhoda iz muk.Toda ko prikipi trpljenje | B |
zelo lepo in poetično, balzam za naše srčne | bolečine, | ki pa kajpada le niso trajale predolgo.V Cankarjevi | B |
doktrinar... Jaz pa sem doživel čudaški izbruh te | bolečine, | ko mi je nekoč na cesti pokazal smetarja, ki | B |
poznavalci njegove zapuščine, da ga ni najti nikjer. | Bolečine, | ki je je bil sposoben zaradi te senčice na Prešernovem | B |
redkobeseden, kajti revmatizem mu je prizadeval hude | bolečine | v križu. Hodil je sključen in ubog. | B |
kaplje na čelu in videl sem, da ga spreletavajo | bolečine | njegovega dvanajsterniškega ulkusa.V takih primerih | B |
lisičji brlog, kjer je Lili prestajala hude | bolečine. | In ravno tako energična je morala biti z njo | B |
zakaj to sumničenje? Ali je to ostanek stare | bolečine | ali mržnje, ki je Juš Kozak ne zna pozabiti | B |
vrtne ograje, kajti stesnitev arterije povzroča | bolečine | v mečih, ker jim žila ne dovaja več dovolj krvi | B |
italijanskega fašizma - nerazumljive. Bil je slep od | bolečine | in pripravljen na zvezo s komerkoli, ki bi mu | B |
živel?« In to trdno, mirno, brez obžalovanja ali | bolečine. | Kakor vemo, se na žalost glede svoje osebne | B |
pogrebom sem imel govor, v katerem sem spričo žive | bolečine | izrekel o pokojniku vrsto sodb, ki se mi zde | B |
objavi izraz njegovega globokega obžalovanja in | bolečine | ob krivici, ki je doletela Nemce. Avtor manifesta | C |
zastave. V teh dnevih samoodpovedovanja in | bolečine | se kujejo novi ideali, ki pričajo o moralni | C |
Kajti za Aristotela ugodje ni toliko odsotnost | bolečine | kakor nekakšen "ne več".Ugodje je nepojmljivo | C |
stoiškega modreca. Stoik je indiferenten do | bolečine, | ker je tisto, kar je najbolj dragoceno v njem | C |
večji zmožnosti enega ali drugega za prenašanje | bolečine, | pač pa se temeljna razlika med njima pokaže | C |
človeštvo vladavini dveh suverenih gospodarjev, | bolečine | in ugodja.Edina sta, ki pokažeta, kaj moramo | C |
dejansko že deluje - kot podložnik ugodja in | bolečine. | Vendar pa slepa pokorščina načelu ugodja ne | C |
Egoizem ugodja, podprt z izračunom ugodja in | bolečine | in povzdignjen v aksiom človekove narave, sankcionira | C |
kar se od njega zahteva - op. J. Š. R./, razen | bolečine | ali ugodja", mora dober zakonodajalec za maksimiranje | C |
interesa, in sicer tako, da "igra" na registre | bolečine | in ugodja, ti bazični človekovi gibali umetno | C |
izhaja, da namesto da bi izračunavanje ugodja in | bolečine, | kot ga nalaga načelo koristnosti, potrdilo zmagoslavje | C |
kaznovanja, katerega edini smoter je povzročanje | bolečine | zaradi bolečine, je z vidika načela koristnosti | C |
edini smoter je povzročanje bolečine zaradi | bolečine, | je z vidika načela koristnosti nesmiselna, ker | C |
izračunavanje dobičkov in izgub oziroma ugodja in | bolečine, | za strast, ki ravno ni pripravljena žrtvovati | C |
razen tiste, ki jo prinaša izkušnja ugodja ali | bolečine" | . A iz te konvergence med Freudom in Benthamom | C |
strukturno "neadekvatna" vsakemu izračunu ugodja in | bolečine: | ne samo da želje, kot jo razume Freud, ni mogoče | C |
si jo želimo." Benthamovski izračun ugodja in | bolečine | se nikdar ne izide, ker želja nastopi kot neulovljiva | C |
subjekta sili, da računa z Drugim, da v svoj račun | bolečine | in ugodja vključi Drugega, beg pred samoto, | C |
sadovske "perverzne" etike maksimiranja ugodja prek | bolečine, | saj je eden poglavitnih smotrov benthamovske | C |
bolečina, ki jo trpi kršitelj zakona. Prizadevanje | bolečine | zaradi bolečine bi bilo za Benthama nekoristno | C |
kršitelj zakona. Prizadevanje bolečine zaradi | bolečine | bi bilo za Benthama nekoristno v dveh pomenih | C |
nekoristno v dveh pomenih: je neekonomično, ker take | bolečine | ni mogoče kapitalizirati, ne služi ničemur, | C |
prizadevanje trpljenja, implicira predstavo | bolečine, | ki naj ne bi poznala meje.Taka predstava o neskončni | C |
intenzivno, se sprevrže v bolečino) kakor tudi | bolečine | (preveč intenzivna bolečina povzroči nezavest | C |
infinitizacijo oziroma intenzifikacijo fizične | bolečine. | Tudi sadovski rablji namreč vedo, da bolečine | C |
bolečine. Tudi sadovski rablji namreč vedo, da | bolečine, | ki naj ne bi poznala meje, ni mogoče doseči | C |
Toda po drugi strani taka instrumentalizacija | bolečine | še ne izniči užitka. Za Benthama, ki ga je vseskozi | C |
priznava kot edino realno občutek ugodja oziroma | bolečine, | vse drugo pa je spremenjeno v neznanski artificielni | C |
njena zmožnost, da modificira njihova ugodja in | bolečine. | Prav na tej točki intervenira Benthamova znamenita | C |
po Benthamu doletela zaslužena kazen v obliki | bolečine | oziroma neugodja, narobe pa tistega, ki zanika | C |
nobeno neposredno nasprotno pričanje v obliki | bolečine. | To pa pomeni, da je treba na bitnosti, ki imajo | C |
Lacan, orodje za distribucijo ugodja oziroma | bolečine, | zahteva torej radikalno spremembo perspektive | C |
njenim "realnim izvirom" v občutku ugodja ali | bolečine. | Prav zaradi te dialektike govorice in telesa | C |
kot dispozitiv za porazdeljevanje ugodja in | bolečine | med individui glede na končni smoter maksimiranja | C |
iztrgamo samo za ceno največje, celo fizične | bolečine. | Namesto da bi videl podložnik v pravici, ki mu | C |
grožnjo bolj ali manj neznosne realne, fizične | bolečine | za kršitev, z nečim torej, kar izkusi v realnem | C |
realne učinke, merljive z občutki ugodja ali | bolečine. | Pravice oziroma dolžnosti so fikcije, toda fikcije | C |
proizvedejo učinek realnega: občutek ugodja ali | bolečine. | In če je Bentham za Lacana vendarle nekakšen | C |
lahko subjekt izkusi le v telesu kot občutek | bolečine | oziroma ugodja. Tu bi kazalo opozoriti, da je | C |
Kajti zgolj iz njune razlike se porajajo vse | bolečine, | ki nas delajo za resnično nesrečne." O sreči | C |
ugodju, do prekoračitve ugodja v smeri neugodja, | bolečine. | Nemožnost zvestobe načelu ugodja tako za nazaj | C |
izključitev reda patološkega, neupoštevanje ugodja in | bolečine, | se pravi, vsega, kar aficira telo, kot kriterija | C |
vednost prenesti na žrtev. Mučenje, povzročanje | bolečine | Drugemu torej tudi pri Sadu ni samo sebi namen | C |
tako, da zavrnejo libidinizacijo, erotizacijo | bolečine. | Ko hoče pokazati, da se pravi domet Sada, konec | C |
poniža tisti užitek, ki je ves v povzročanju | bolečine | zaradi same bolečine."Zvijača stoikov" je po | C |
ki je ves v povzročanju bolečine zaradi same | bolečine. | "Zvijača stoikov" je po Lacanu v tem, da na voljo | C |
prvega ni prepričljivejšega dokaza za užitek od | bolečine, | narobe pa za drugega bolečina ne šteje.To seveda | C |
utilitaristično izračunavanje dobičkov in izgub, ugodja in | bolečine. | Tveganje smrti, zastavitev življenja je torej | C |
pravic. Tako lahko Lacan iz Kantove omembe | bolečine, | ki spremlja spoštovanje zakona, potegne sklep | C |
Lacan naj bi pri tem izhajal predvsem iz afekta | bolečine, | ki naj bi bil nujni korelat subjektovega odnosa | C |
našega drugega, idealnega telesa je izkustvo | bolečine | v neobstoječem materialnem udu.Katera roka namreč | C |
kot po Malebranchu nezgrešljivo priča izkustvo | bolečine | v neobstoječem delu materialnega telesa, ki | C |
videti vesela; namenoma si je sama zadajala | bolečine | in obenem poskušala doseči na obrazu izraz ugodja | C |
izključno nam samim: Bog, ki v nas povzroča občutek | bolečine, | bolečino seveda pozna - namreč v smislu, da | C |
zmožnost mišljenja, tako da duša ne more čutiti | bolečine | ali ugodja in obenem svobodno misliti na Boga | C |
Ko si denimo poškodujemo telo, nas občutek | bolečine, | ki ga Bog proizvede v našem duhu, ne le opozori | C |
aficiralo poglavitnega dela njegovih možganov, Adam | bolečine | preprosto ni več občutil.Na ta način je bil | C |
Adamova sreča zlasti v tem, da ni (ob)čutil | bolečine, | " pravi Malebranche. Adam pa bolečine ni občutil | C |
čutil bolečine," pravi Malebranche. Adam pa | bolečine | ni občutil zaradi tega, ker je lahko gibanje | C |
možganov, ki bi jim sicer neizogibno sledil občutek | bolečine | v duši.Kar je torej paradiž konstituiralo kot | C |
modificira z občutkom določene barve oziroma | bolečine. | Kar torej neposredno vidimo in čutimo, ni materialna | C |
oziroma za del same sebe. Ker duše s percepcijo | bolečine | ne aficira sámo materialno telo, ampak ideja | C |
indiferentne percepcije beline proizvajal percepcijo | bolečine, | zidu oziroma lista papirja ne bi imel za un | C |
dvoma: "Roka, ki enorokce aficira z občutkom | bolečine, | prav gotovo ni tista, ki so jim jo odrezali | C |
drugi roki" pa v nas nista začeli povzročati | bolečine | šele zdaj, ko smo ostali brez prvih dveh, se | C |
izgubili. Ker tisto, kar dušo aficira z občutkom | bolečine, | ni sámo materialno telo, ki ga duša animira | C |
da je tista, ki v njem povzroča percepcijo | bolečine, | ne obstaja več.Že preden so mu jo odrezali, | C |
temperaturo, ampak je bil zmožen celo premagovanja | bolečine: | kadar si je poškodoval telo, je lahko s svojo | C |
poškodoval telo, je lahko s svojo voljo dosegel, da | bolečine | preprosto ni več občutil.Ob S.-jevi izjemni | C |
njegovem izjemnem spominu in zmožnosti premagovanja | bolečine, | se sama od sebe ponuja primerjava z Malebranchevim | C |
continue de nous maltraiter] in nam povzroča hude | bolečine | [il nous fait souffrir des douleurs tres-vives | C |
nad bolečino, se pravi dejstvo, da "ni občutil | bolečine" | , kadar je tako hotel, je namreč tisto, kar v | C |
odlikuje tudi Adama v paradižu. Razlog, da Adam | bolečine | ni občutil, pa je v tem, da je imel pred grehom | C |
možganov, ki bi jim sicer neizogibno sledil občutek | bolečine | v duši. S. svoj obisk pri zobozdravniku opiše | C |
ampak "njega". Jaz preprosto ne čutim nobene | bolečine. | Kot kaže ta navedba, S. očitno nima Adamove | C |
močnejšo in šibkejšo možgansko sledjo. S. torej | bolečine | najbrž res ni občutil, toda za razliko od Adama | C |
občutil, toda za razliko od Adama, ki se je | bolečine | lahko v celoti otresel, si jo je moral vsaj | C |
drug, pa bi moralo po Malebranchu ob pogledu na | bolečine, | ki jih prestaja nekdo drug, boleti tudi tistega | C |
svojega gospodarja "držala svečo", so lahko te | bolečine | občasno tudi zelo intenzivne: pogled na ta prizor | C |
je na ta način dosegel, je bilo samo to, da | bolečine | kljub temu, da je zares držal roko nad razgreto | C |
psihofizičnimi zakoni moral slediti ustrezen občutek | bolečine | v duši -, same temperature v roki pa na ta način | C |
zatekel k svojemu utečenemu prijemu premagovanja | bolečine, | se pravi predstavljal bi si, da ni on tisti | C |
torej očitno moral biti zmožen občutek pekoče | bolečine | - če seveda okoliščine ne bi bile preveč ekstremne | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |