belim (101-200)

sabo. Roka je ostala na kljuki, stala sem za	belim	zastorom pred steklenimi durmi na balkon.	A
holme, ovijala je tenke, visoke jagnede kakor z	belim	cvetjem.Zmerom svetlejša je bila megla na nebu	A
hušknil izza grma, postrigel z ušesi, potresel z	belim	smrčkom ter se napravil skokoma na svojo lačno	A
narahlo z blazinasto roko, smehljal se belo z vsem	belim	licem: ”Bog vam blagoslovi, otroci!In zapomnite	A
strmo naravnost prédse, na polico, pogrnjeno z	belim	prtom.Spočetka je bil pogled mrtev in prazen	A
nebu, razstrti od obzorja do obzorja, podobni	belim	madežem na plavi paleti.Luna je hitela proti	A
ter si je zakrila obraz s predpasnikom, tistim	belim,	nežno obrobljenim, kakor jih nosijo mlade gospodinje	A
rdeča, zelo umetelno zavozlana pentlja pod	belim	ovratnikom.V takih oblačilih hodijo ljudje na	A
visokega okna, ki je bilo zagrnjeno samo napol z	belim	zagrinjalom.Pred oknom je bila nizka klopica	A
kopicami jabolk, za tem zapeljivim, okroglim,	belim	in rdečim, rumenim in zlatenkastim, vonjavim	A
v južnega pevca s sentimentalnimi kodri nad	belim	čelam in drhtečo tamburico v rokah?...	A
predenj, kakor je stala ponoči, s svojim bolnim,	belim	obrazom, s potočnicami v laseh in v roki; slišal	A
nerazločna, grenka misel, kakor črna rakev z	belim	križem na pokrovu.Lica so se mu svetila v lepi	A
šumeči, zelenopikasti obleki, z molitvenikom in	belim	robcem v rokah. Pogledala je strmeč na gospoda	A
je mahala neka dama v rdeči bluzi z velikim	belim	robcem, doktor Petrin se je smehljal trudno	A
okrvavljena, so se bleda svetila iz mraka, velikim	belim	veščam podobna.Ni ga človeškega obraza, da bi	A
zdelo, da je stala ženska na pragu, ženska z	belim	predpasnikom ...“ ”Ali se nisi nič poslovil	A
capljajoč in ves pôten gospod v črni suknji, z	belim	šopkom na prsih ter jim je odkazal prostor čisto	A
jo je pogledal in je zapazil, da si je bila z	belim	prahom potresla obraz.Zazdelo se mu je tudi	A
lica rdeča, ustna kipeča in pisano ruto pod	belim	vratom.Pa je ovil z desnico tisti beli vrat	A
bila in vsa prazniška. Miza je bila pogrnjena z	belim	prtom, na mizi je stala vaza z belimi in rdečimi	A
polprikriti ogenj v očeh; vitek Francoz z odprtim	belim	ovratnikom in z neusmiljenim smehljajem na širokih	A
vse njegove misli, ki so romale plaho k tem	belim	zvezdam. ”Že takrat, ko sem bil bolan od	A
ženska v beli bluzi in črnem krilu, s širokim	belim	slamnikom na temnih laseh. Jošt je prebledel	A
videl do srca. Za tem zidom, za tem hladnim,	belim,	človek ne more živeti, ne more ... ljubiti.“	A
šel mimo okna.“ In Jokec je ugledal senco za	belim	oknom in je šel odpirat duri. Koprena je	A
izbo in je sedel za mizo, pogrnjeno s svetlim	belim	prtom.Ko je odprla duri gospa Sitarjeva, je	A
Minko drugače, kakor na dekleta v rdeči bluzi, z	belim	obrazom in črnimi očmi, na lepo hčerko bogatega	A
nenadoma so se mu ustavile misli pred Minke	belim	obrazom in črnimi očmi. Vzdignil je obraz	A
Vztrepetal sem. Ali je bil res z	belim	očesom pogledal skozi špranjo mojega srca?Ali	A
zeblo me je v tisti veliki, beli izbi, zeblo pod	belim,	sladkotnim obrazom učiteljevim, ki je predel	A
postelja, svetla jasa, plavati lahko in mirno	belim	zvezdam naproti; in te bele zvezde bi prihitele	A
solidnih in mirnih časih domislim tiste vožnje pod	belim	nočnim nebom, razumem le trudoma nenavadne misli	A
Povabljenci so sedeli ob dolgi mizi, pogrnjeni z	belim	prtom in pokriti s kozarci, steklenicami in	A
sem videl sveče ob odru in venec nad tvojim	belim	čelom in v tvojih rokah črno razpelo ... Še	A
naproti mrtvaški sprevod. Črna rakev z velikim	belim	križem je bila v vozu in na rakvi in na vozu	A
bilo pokopališče. Naravnost na prostrani, z	belim	peskom posuti prostor pred pokopališčem je sijalo	A
poraščeno samo z neplodnim grmičevjem in posuto z	belim	kamenjem, tako da je bilo podobno od daleč velikanskemu	A
kjer je stala očetova postelja, so predelili z	belim	platnenim zagrinjalom od ostale izbe in za zagrinjalom	A
siromašna trava in osat. Posuti so lazi z	belim,	drobnim kamenjem, ki se je bilo prikotalilo	A
na Prelésju. Drevje je bilo omotano s svetlim	belim	ivjem, mrzla jesenska megla je visela v zraku	A
skoraj že gre procesija po belem snegu, pod	belim	nebom, še belejšimi zvezdami.Tisti, ki so prišli	A
kjer je sedel Franc, lep fant s črnimi kodri in	belim	obrazom in s hlačami do kolen.Franc je bil njen	A
verzov in so se napotile drugam. Pod širokim,	belim	klobukom, ki se je narahlo zazibal ob vsakem	A
ste stali pred menoj -- v tisti beli obleki, z	belim	slamnikom in s črno pentljo v laseh ...“ Okrenila	A
Globoko upognjena glava pod težo temnih las; pod	belim	čelom črne oči, tiho vprašujoče; smehljajoče	A
melanholično krajino z mesečnim svitom in srebrno	belim	studencem. Prepričan je bil že dalje časa	A
maščevalni zlobi hladno, ko je gledal name z	belim,	v grozi osteklelim pogledom. ”Njegov god je	A
naročju pa je imela otroka, novokrščenega, z	belim	prtom pogrnjenega...Komaj pol ure je bilo morda	A
tenkih bedrih, sopihal vzdihovaje, otiral si z	belim	robcem potno čelo; nato si je pokril rosno plešo	A
sama je še ostala, gorela je mirno z drobnim	belim	plamenom. Komaj so ugasnile vešče, se	A
ga je povedla v izbo; nato je pogrnila mizo z	belim	prtom, ki je dišal nekoliko po trohnobi, prinesla	A
stropa je visela svetilka, svetila je z mirnim,	belim,	mrtvim plamenom; plamen sam je bil okamenel	A
Zelena dolina, sredi doline potok, ob potoku z	belim	peskom posuta cesta in ob cesti, skrite v drevju	A
razprostirala temna in tiha ravan; cesta, posuta z	belim	kamenjem, se je svetila v mesečini. Stisnil	A
njimi je sedela dolgočasna ženska s širokim	belim	klobukom; Nikolaj je prej nikoli ni videl.	A
prečisto, na tisto rjavo znamenje globoko pod	belim	tilnikom!“ ”Na rjavo znamenje pod belim tilnikom	A
pod belim tilnikom!“ ”Na rjavo znamenje pod	belim	tilnikom?“ ”Na tisto!“	A
in dolga učiteljica je celó zamahala s svojim	belim	robcem. Karose so se ustavile in iz prve	A
kakor je Kristus ukazal. Mizo mi pogrnejo, z	belim	kruhom mi postrežejo in z vinom; in nazadnje	A
velik človek z drobno palico v roki in širokim	belim	klobukom na glavi.Jaz nisem gledal za njima	A
široka, na obeh straneh je visoko ograjena z	belim	kamenjem; in vsenaokoli planota, brezkončna,	A
golem, črnem vejevju je viselo ivje, podobno	belim,	bombažastim ovojem.Dan za dnem je ležala v zraku	A
prodajalne krog široke mize: plešasti Grogar s svojim	belim,	okroglim obrazom in črnimi nohti na prstih,	A
jaz sem stopil na dvorišče, posuto z lepim	belim	peskom. Župnik je stal na pragu, debel, golorok	A
povezala je otroka in tudi obraz mu je zakrila z	belim	pajčolanom. ”Pojdem.“	A
slonela rakev ob zidu; velika, črna rakev z	belim	križem na pokrovu. ”To rakev vama prepustim	A
- bela roka; v roki sveča, ki gori z dolgim	belim	plamenom, obseva žarko ljubezni obraz...Naposled	A
prijetno in toplo nam je tu pod odejo, pod lepim	belim	nebom...Stisni se k meni, Barica!...	A
onemoglim naporom je iskal njene roke. Videl je za	belim	pajčolanom njene oči in tisto srečo v njih,	A
počasi ter si prisíljeno bríše čelo z majhním,	belim	robcem - čudno, sicer je imèl vedno rdeče in	A
Koprivnik, debel gospod s sivo brado, in širokim,	belim	obrazom; zlat ščipec mu je visel na koncu nosa	A
je ozrl, je šla mimo njega: otrok z ovalnim,	belim	obrazom, prešernimi očmi.Tako jo je potem srečaval	A
romajo mimo črni pogrebci. Velika črna rakev z	belim	križem na pokrovu; težko jo nosi šestero mož	A
oblečena ženska, ki je venomer mahala z velikim	belim	robcem proti vozu. ”Ta dva se imata rada	A
navzgor, navzdol - zdaj se morda prikaže mati z	belim	zavojem pod pazduho, prinese dela, prinese kruha	A
vedel kam. Samo to so vedeli, da se vrne z	belim	zavojem pod pazduho. Pomislila je Ana	A
ves obstrmel. Miza je bila pogrnjena s čistim	belim	prtom, na prtu je stala visoka vaza, polna pisanih	A
se je gola čeljust. Vid se je ozrl naokoli z	belim	očesom, da so vztrepetali ter se pokrižali;	A
je prijetno ter se pretakala urno med drobnim	belim	kamenjem.Peter si je zavihal hlače, gazil je	A
poraščen . / . / stran 243 . / in z ožganim	belim	kamenjem pokrit prostor.Peter ni maral takih	A
švignila pobliskoma mimo, so se zasvetili lasje nad	belim	obrazom; peljala se je kočija - čudno je bilo	A
proti Prisojnici; zdaj leži na levi in gleda z	belim	očesom v Osojnico!Očitno je, da je ponoči kolovratil	A
poigrava z jadrnico in z gospo Kristino, mahajočo z	belim	robcem Herbartu, ki jaše iz Senja navzgor z	A
vpraša po turško. Umirajoči ošine Lenkoviča z	belim	pogledom in pljune skozi kri: »Djaur!« »Glej	A
podolgovatem, trpko odločnem obrazu z neskončno	belim	čelom pod temnim nadglavkom ni bilo ne sence	A
letom je bila še vsa krepka, hitra, vedra, z	belim	polnim zobovjem.- Govorila je po svoje.	A
Vrata so se odprla. Lepo rejena ženska z	belim	predpasnikom je odprla in premerila Luko od	A
so se zopet odprla. Na vratih je stal mož z	belim	prtom okoli vratu. »Kaj je?« je vprašal	A
v beli krsti, svojci so zasuli grob s samim	belim	cvetjem, na sveže izkopani zemlji je ležalo	A
špic kakor »ženinček«, ki poganja v svečanu med	belim	snegom!Ta svilnata ruta je bila pripeta za tilnikom	A
trlo tisto popoludne in gospodar sam z velikim	belim	predpasnikom je sušil lan ter moral zastavljati	A
V Zima je gospodarila v deželi. Z	belim	svojim prtom je objemala hrib in dol.V trdo	A
gostilna. V njej je dekletce, ki ti postreže z	belim	kruhom in z domačim kislim vinom.Pravim ti,	A
zastokal cesar Franc. »Da, kisle ledvice s čebulo,	belim	kruhom, s kislim vinom in z ‒ Židanovim dekletom	A
Karolina, povej vsaj, kaj je?« vpraša mehko. Z	belim	robcem si je brisala oči: »To je preveč, kar	A
Povejte mu to, signora Margerita!« Z	belim	robcem si je brisala oči, ko je odšla. »Naj	A
V mali, nizki sobici je bila velika miza z	belim	prtom pregrnjena in videlo se je, da se pripravlja	A
Najbolj navdušena je bila Židanova mama. Z	belim	robcem je migala in živahno je klicala »vivat	A
vprašala je Ana Rozina ter si v prvem strahu z	belim	prstom prekrižala beli obraz. »Koliko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani