živina (201-300)

razkačena postopi za njim in prime za vrata. »Črna	živina	ste vi in moj mož.Kaj ste vi oče, ko vaš sin	A
Če ste me redili, zato sem vam delal ko črna	živina;	zdaj ste me izgnali ko psa!Povem vam, ako bote	A
zapretila s palico in rekla: »Ti krokar, ti	živina	živinska!«Vendar pomisli se hitro, plaho se	A
isti cesti. »Tule je pa treba malo napajati,	živina	in človek potrebuje kaj v sebe dobiti,« pravi	A
da ga bo Janez vendarle tepel, ker prezgodaj	živina	domov pride.Vselej pa mu je gospod zagotovil	A
prigospodarila, to je od leta do leta zagospodaril.	Živina	mu je crkala; kar je vsejal, ni obrodilo; povsod	A
bil v celi vasi. Delal je dan na dan ko črna	živina,	storil toliko kakor trije drugi.Privoščil si	A
hipu na tla in zabodel. Bil sem ves divji kakor	živina,	nič me ni bilo sram, ničesar se nisem bal.	A
gnoj, boš kar kmalu gnal v Reber. Nekaj pa le	živina	ugrizne, ko krme manjka.Ti bom že posebej plačal	A
Noben zvonček ni pel v tropu. »Naj si	živina	sama izbere vodnika,« je odredil Jernej. Volkun	A
že ga ni bilo več. Lepo se je razporedila	živina	po planji.Marko pa je zatrobil in rog je pel	A
niso nič bali tisto leto. Da je le sestradana	živina	mogla na pašo. Hvala Bogu!	A
Jernej se je opravičeval: »Le verjemita, da	živina	z dokaj večjim veseljem trga travo, če okrog	A
čebele. Črednik mu je ukazal, naj pazi, da ne bo	živina	ušla skozi napol polomljen plot na sečo. Tretjinek	A
katera se ni kaj prida vznemirila. - Kako naj	živina,	in še posebno jarci, razloči ponoči Tevža od	A
V trdi zimi se bodo volcje zravsali zanje.	Živina	po planinah se je tako lepo in tako mirno pasla	A
skala se nista shladila od sonca do sonca.	Živina	je v opoldanskem premoru na paši dlje časa ležala	A
zameglene višine, pa - v nižinah je bilo popaseno in	živina	ne sme biti lačna. Marko in Jok sta pasla blizu	A
je že večji kakor čisto velik in vse zmore.	Živina,	ki je vohala bližino volkov, se je nemirno prestopala	A
No, drugače govori, kakor misli.«	Živina	dolgo ni hotela poleči, kakor bi se veselila	A
ne ve in najbrž nikoli nihče ne bo zvedel.«	Živina	zunaj se je umirila.Spokojno so prizvonkljavale	A
hudouren oblak, pred katerim trepetajo ljudje in	živina.	Iz Srednjega vrha pa so švigali plameni.	A
živo gibanje. Tesno je v dolgih vrstah stala	živina,	par za parom, tako da so se težko prerivali	A
kmalu iz krčme tod po potu ali pa ne; pijanec je	živina,	ne spraviš ga z lepo od vina ko medveda od uljnjaka	A
molku in s trsko drezal v žerjavico. »Če ne bo	živina	predraga!« omenja deklica. »Oh, ne, cenejša	A
Torej za to sem se trudila in delala kakor črna	živina?	« Spustila se je v glasen jok.	A
delajo sin in hlapca. ‒ Tu doli je vse v redu;	živina	ima svojo krmo in hlapca vozita gnoj na kup	A
so, da je tam vse dobro spravljeno, ljudje in	živina,	in da tudi končni račun ni prehud.Gospodar sam	A
malo osorno pogledal, ko na vprašanje, je li	živina	opravljena, ni bilo naglega odgovora.O ženitvi	A
ki so prisiljeni dan na dan delati kakor črna	živina,	tudi zdivjajo liki živina, če se ponorčuješ	A
delati kakor črna živina, tudi zdivjajo liki	živina,	če se ponorčuješ z njimi.« Takisto nam je upoštevat	A
bila tudi kolikor toliko oborožena. Tovorna	živina	starega težkega bohinjskega plemena je stopala	A
so godrnjali, končno ga pa poslušali. Njegova	živina	ni bila nikoli bolna, če pa je že bila, jo je	A
»Nisem utegnil. Delal sem kot	živina.	«Držal jo je za roko in jo peljal v hišo.	A
možev obraz. »Ti bi rad, da bi bili otroci	živina	brez duše!« mu je ugovarjala Jera in vselej	A
nasmehnili. »Mi smo pa še lačni, delali smo kot	živina.	Ti seveda nisi zmučena, ko si ves dan doma in	A
hišo je lajal pes in v hlevu se je oglašala	živina.	Večer se je pogreznil v noč, v jesensko, gosto	A
odneslo. »Marija pomagaj!« so jokale ženske,	živina	se je stiskala in zdaj pa zdaj presunljivo zatulila	A
nevihta že večno traja. Niso mogli do besede, še	živina	se ni več oglasila.Vola sta legla, teliček se	A
veliko plahto, razpeto med debelimi smrekami.	Živina	se je umirila in se jela pasti, le vola sta	A
bile hiše in hlevi prazni. Po bregéh je begala	živina,	družina je čepela na cunjah, tu in tam je plapolal	A
Pri Bajžljevih je vse obnemelo. Še	živina	se ni oglasila v hlevu in še muhe se niso zganile	A
je nasedla dedcu, ki mu mora garati kot črna	živina,	če kdaj obnemore, saj je že vsa nadložna, jo	A
bi bil taka zverina, si ni mogla misliti. »	Živina!	« je siknila in se nehoté sklonila nad otroka	A
povešale glave ali jih stiskale pod peruti,	živina	se je trgala od jasli in hotela na dvorišče	A
Opustošil bo vso deželo.	Živina	postane redka in tako draga, kakor da bi nosila	A
Ljudje vijejo roke in vpijejo po pomoč.	Živina	rjuje, kakor da bi čutila nesrečo svojih gospodarjev	A
zinil. Z divjačino se je rad igral, domača	živina	pa se mu je gnusila in se je je ogibal.Hiš,	A
dopoldne so majali z glavo in govorili: »Kmet ni	živina,	treba ga tlačiti po pameti, ne pa po trmah hudomušne	A
se malo premislili in spoznali, da je kmet le	živina,	ki se mora čvrsto krotiti in brzdati.Po obilni	A
olepotičili, češ mi nismo taki, kakor vpijejo kmetje;	živina	so Slovenci, ne pa mi.Ali naj le poskusijo dati	A
in ga zatira in mrcvari, kakor da bi bil črna	živina,	ne pa človek in kristjan.Če je količkaj utegnil	A
treba odpeljati zaklad s konji. Ker pa vsaka	živina,	ki je vozila zaklad, v treh dneh pogine, si	A
potokov, kalov, vodnjakov in celo iz Kolpe.	Živina	se ni pasla nikjer zunaj, krmili so jo brez	A
kakšen mož! ‒ ta falot je bil strašno bogata	živina,	denarjev bi nikoli ne bil preštel, moral jih	A
konji in voli. Dokler morejo, delajo ko črna	živina	za plačico, da si napravijo komaj najpotrebnejšo	A
pozimi in sploh vse tiste dni, ko se ne bo gnala	živina	na pašo, ali s tem pogojem, da bo moral pomagati	A
stran 153 . / Tako dobrega črednika se je	živina	hitro privadila. Domači fantje so jo tepli in	A
sama jagnjeta. Na prostornem travniku se je	živina	po svoji volji sprehajala in krmila, nadziranje	A
Ali hvalili so ga tudi z dobrim razlogom.	Živina	se jim je na paši zlepšala in odebelila, da	A
par ur. To jim še ugaja, jih pere in snaži,	živina	pa potrebuje snage kakor človek.«Ali mehko srce	A
vsakem sejmu, koliko je bilo kupca, po čem je šla	živina,	kje se je točilo najboljše vino, koliko in kaj	A
Tudi s tem se ne pomaga vselej, da se pusti	živina	doma v hlevu.Kača jo najde, če bi jo prav pod	A
župnik Holmar. Če se zgubi ali ukrade kaka	živina	ali kaj drugega, se napoti gospodar najraje	A
kresni večer se v hlevih, stajah in svinjakih	živina	pomenkuje.Navadno si pripoveduje usodo, ki bo	A
posebno bistroumen in domišljav, je ne razume.	Živina	ne sme vedeti, da jo kdo posluša, sicer molči	A
ni zinil noben gobec nič. Po polnoči pa začne	živina	prerokovati.Svinja pravi: »Mene bo obesil papež	A
se je izpolnilo vse natanko tako, kakor se je	živina	pogovarjala.Svinjo je kupil mož, ki se je pisal	A
žena ali kostjak s koso v rokah, tako ima tudi	živina	svojo smrt, s tem razločkom, da je živinska	A
biti tedaj res nenavadno grda in grozovita.	Živina	čuti svojo bližnjo smrt, zato ne gre nikoli	A
dan ne bo vstal samo človeški rod, ampak tudi	živina.	Ustopivši se k božjemu prestolu, bo tožila vse	A
ki ga povede do velikega studenca, kamor hodi	živina,	da si pogasi žejo.Krog in krog so mirovale visoke	A
bližal senožetim, kjer se je pasla čez leto vaška	živina.	Prehodil je zadnjo strmino in je dospel do široke	A
planinski svet. Krog njega se je mirno pasla	živina	in je samo dvignila glavo, ko se je Kekec približal	A
koliko časa že sedita na skali sredi senožeti.	Živina	se je bila oddaljila in je počivala v senci	A
bil blizu senožeti, kjer se je pasla njegova	živina.	Takrat pa je popolnoma opešal.	A
dokler ni prišel na senožet. Mračilo se je že in	živina	je že ležala po širnih stajah.Tedaj pa se Rožle	A
Krog in krog po senožeti se je mirno pasla	živina.	Zvonci so prijetno in srebrno zvončkljali.	A
pa je tekel v stajo, kamor je bila pobegnila	živina	pred volkom.Napodil jo je nazaj na senožet in	A
pomagala prav nič. Saj bodo vsi vedeli, da je	živina	končala samo zaradi pastirjeve zanikrnosti.	A
Toda našel je samo dva hleva, kamor se zateka	živina	ob hudi uri.In Gab je sprevidel, da ne bo našel	A
zacingljal, da se je Gab začudil. ‒ »Čigava	živina	se le pase tam gori?Čudno, čudno ...	A
Čudno, čudno ... Vaška	živina	se še ne pase v Planici, ker je prezgodaj.Kako	A
v Planici, ker je prezgodaj. Kako je zašla	živina	semkaj?« A Gab ni utegnil dolgo razmišljati	A
A uganiti ni mogel dolgo časa nič.	Živina	se je pa stiskala v tesni staji in je postajala	A
A nič se ni ganilo širom okrog.	Živina	v staji se je počasi spet pomirila in pospala	A
se bo paslo tu že sto ovac in koz. In vsa ta	živina	je moja.A ne morem je pasti sam ‒ pet pastirčkov	A
zarji in v ozko sotesko se je že spuščal mrak.	Živina	pod gručevjem se je oglašala z jasnimi glasovi	A
Ne bo zastonj. Vsa	živina,	ki se pase zdaj tu v Planici, bo tvoja, da povrneš	A
»Že prav, pobič ... Tvoja je	živina,	ki se pase po Planici.Poženi jo še danes domov	A
pokrižal, potem pa se obrnil proti staji, kjer je	živina	že nestrpno čakala, da se ji odpre lesa. Gab	A
silno gručevje in gosto rušje. A tam se je	živina	vendarle pričela pasti, ker je bila lačna.Gab	A
na skalo se je usedel in je čakal, kdaj se	živina	nasiti.Pa je moral čakati precej časa.	A
in je zavpil: »Oj, bica-be ... oj, keza-kez!«	Živina	je Gaba slišala in ovce so pritekle in se zgrnile	A
je žaga, pela sekira; vsak dan je poskakovala	živina,	ki so jo gonili na korito, zajemali so iz ene	A
pri oknu, se priklanjal in kričal: »Hu, moja	živina.	Pustite mi jo, rajši vzemite s seboj ničvrednega	A
Italijanom in ki je bil več vreden kot vsa vaša	živina.	Bila je ofenziva in kako smo pogrešali mitraljez	A
Oče je tekal po sobi in stokal. »Moja	živina,	moji voliči!Kaj sin?	A
smeh, neprestano je ponavljal: »Otroci, otroci,	živina,	vrt, zemlja.« Umrl je mirno kot otrok.	A
opazili, da jedo rebrno seno. Robnikova goveja	živina	se je prestopala sem in tja.Edini Robnikov konj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani