žito (101-200)

169 . / krat s parom konj. Ko zvoziš seno pa	žito,	pojdeš za veliki šmaren orat dva dni ali pa	A
Res je gorelo pri Gregorju. Stog za seno in	žito	je pogorel do tal.Dolgo je svetilo v noč in	A
mlatilnico, na kateri smo zmlatili vse domače	žito,	povrhu pa je k nam vozilo mlatit še najmanj	A
vodo nosila, v zadrgnjenih modrcih pa plela	žito	in korenje! Meta te šege ni poznala	A
Velnik je pel in v velikih vrečah smo odnašali	žito	v gorenjo hišo, v kateri so se polnili predali	A
je tekel in prišli smo globoko v kozoprsk.	Žito	je bilo omlačeno; zatorej smo mislili na drugo	A
krstili na ime sv. Boštjana. Ta raste, kakor raste	žito	na polju, če ima dosti dežja in tudi dosti sončne	A
tuintam je sapa zavela, da se je zibalo rumeno	žito,	ki je v klasju stalo na njivah. »Že spet je	A
novega pri vas, oče Primož?« vpraša pisar. »Bo li	žito	kaj dobro obrodilo?Se li kaj klatijo tod okoli	A
mori po hlevih; ta je, ki vam s točo pokončuje	žito	po njivah, in ta je, ki vam prinaša bolezen	A
in pogine vam živina v hlevih, posuši se vam	žito	na polju, in vaši otroci do tretjega kolena	A
potrebah in nadlogah. Prihajala je k plevicam v	žito	ter kramljala ž njimi, kar se je dalo.Tudi kmetskih	A
žitom nasuta, druga pa nalita z vinom.« »Torej	žito	in vino!« In Miklavž je radovedno vprašal:	A
obsejane svoje njivice, na katerih mu je sililo	žito	v rumeno klasje.A ravno tiste dni je imel mož	A
zdaj ono. Hvali dobro letino, da je bilo lani	žito	prav bogato in da je letos strašno obilo solate	A
bodel vsakega. Ogledala je hleve, predale,	žito,	vino, ter se je srdila nad oskrbnikom. Nikomur	A
kakor odleti zrno iz klasa, kadar se mlati	žito	na podu. »Kradel je, svojemu lastnemu očetu	A
še neobdelane; kjer bi se bilo lahko sejalo	žito,	sta rastla resje in praprot. Zavila sva jo okrog	A
svoji Kašči zahteva višjo ceno in za slabše	žito.	Prihrumeli so na trg peki, oštirji in med njimi	A
poprej vsiljeval vsakemu desetinsko ‚zadnje’	žito?	« »Ljubi prijatelj,« ga je zavrnil žitničar sladko	A
je bilo lahko govoriti: če se je podražilo.	Žito,	je podražil svoje oblate, in to za več, kot	A
podražil svoje oblate, in to za več, kot se je bilo	žito	podražilo. Pri strojarju sem dobil Valentina	A
naj se ne ponuja, ker je danes tržni dan za	žito,	ne pa za ženske. Staremu se je podaljšal obraz	A
kar žge, da se mu znoji veseli obraz. Dozorelo	žito	pošumeva na prekrasno obdelanem polju.Seno se	A
dvajset tovorov ovsa, zmesnega žita in moke.« »	Žito	je bilo preperelo, tudi moka je že kopéla ‒	A
daje zrnu kaliti, setvi da raste, in klasju, da	žito	pozori.Zemlja ‒ velika mati.«	A
in prekopal laze, da vsako leto znova sejem	žito.	Ti mu daješ rasti, ti ga zoriš, ti ga varuješ	A
Naselja Velikega jezera so hitela pospravljati	žito.	Kolišče Ostrorogega Jelena je bilo najbolj zaposleno	A
In Ostrorogovci so že večkrat prihajali po	žito	v te kraje. Tudi Srnjak je dobro poznal pot	A
zemlje si kar ni mogel zbrati Oprezni Srnjak.	Žito,	živina, divjad.Vse, prav vse ima, razen bobrov	A
valujoče vode. Dnevi so bili jasni in vzcvetelo je	žito.	Veter je raznašal oblake cvetnega prahu.	A
silo osušila. Potem je naložil prihranjeno	žito,	da ga pretovori po Reki in Savi in Savinji v	A
Rekel je, da je kupec za vse: za voli, za	žito,	za platno.In mati Mozolka mu je verjela, stric	A
trgovini« ali bogve kam. Treba je bilo jaro	žito	sejati, a sejalo se ni nič.Po njivah je trava	A
vežo k ognjišču; večerja je bila gotova in tudi	žito	za kravo sivko je bilo kuhano.Urno odmakne lonce	A
Barbi pogodu; kdaj, kaj in kam se ima katero	žito	sejati, to je ona vedela in samo ona.Ko je pa	A
pokazala se je luknja v zemljo. Tu noter sta bila	žito	in druge vrednosti skrila pred sovražniki.Kmalu	A
za slano je prišla suša in je požgala jaro	žito.	Krompir je gnil že na njivah.	A
Zima je bila, sneg debel. Kmetje, ki so včasi	žito	prodajali, hodili so letos v mesto ponj, tam	A
pravil je menih zvedavi druščini, »bilo je	žito	v klasju in že zrelo, le srpa in žanjice še	A
koši, drevesi in branami je presipal gospodar	žito	in sejal sam in so sejali drugi. V Jarše je	A
Jerneju na sredi dvora, kakor se nabere vse slabo	žito	na sredi rešeta, ker ga odrine od oboda težko	A
Kakor se usiplje iz kmečke kašče skozi zaporo	žito	v mernik, tako so se usipale vrste jarcev na	A
znašajo dobre tete revni nečakinji predivo in	žito	za balo. Zvečer je prišel Marko obrit v rodinsko	A
Ljubelja. Poslal je Miha z vozmi še po že kupljeno	žito	v Trst in mu ukazal, da se mora do svete Ane	A
dolga, je videl natlačena s snopjem: »Če bo	žito	količkaj prida plenjalo, bodo lahko debele drobtine	A
žrebcu v korito in medtem ko je konj hrampal	žito,	je Marko konja sedlal. Podlipnica pa je dopovedoval	A
ozimine s pepelom, da čimprej odkopne in se	žito	pod poledenelim snegom ne zaduši.Po mejah so	A
naredili si stanico in spalnico za eno noč.	Žito	smo pomendrali in poležali. Po samotni, veliki	A
litovsko imeli s seboj suho gosje meso in kruh.	Žito	smo poleti kosili.Žanje ga tu nihče ne, ker	A
spodvezanim kosjem tako maha, da se odkošeno	žito	na stoječe rahlo naslanja, ima eno žensko za	A
naslanja, ima eno žensko za seboj, ki nakošeno	žito	hitro pobira, k nogam ali pripognjena v ogib	A
preveslom v snope veže. Na ta način se hitro	žito	pospravi v snopje.Tudi kozolcev nimajo, ampak	A
tudi veselo, »lepo vreme bomo imeli, dobro za	žito!	Ječmen lepo kaže.«	A
kravo na prodaj; potreboval je zopet denarjev za	žito,	za davek in za vse, česar prav ob takem času	A
letos in koliko ga bo. Lahek veter je zibal	žito	in iz dolgega razora se je oglašal samoten prepelják	A
tudi veselo, »lepo vreme bomo imeli, dobro za	žito,	ječmen lepo kaže.« Po teh besedah je	A
pravite: gospodi je dobro, bolje ko nam, za	žito	ne trpe, sena ne kose, živini ne pokladajo,	A
Polje je bilo na vse kraje razorano in ozimno	žito	je počivalo že po črnih, dolgih brazdah; po	A
Cvetje bo ovelo, petje bo nehalo in rumeno	žito	bodejo poželi; mene poneso pa štirje črni moži	A
bi jih imela dvajset. Enkrat, ko spravljata	žito	v spodnji kozolec, poneha Andrej, ki vklada	A
je bila res večinoma doma, zbirala fižol in	žito	za seme; pa šivala je krpo na krpo iz debelega	A
travniki, gozdi in paš niki. Tu raste tudi bujno	žito,	pšenica, rž, ječmen in proso.Na tem polju so	A
očita znamenja svoje krvoločnosti in krutosti.	Žito	na polju so poteptali, vasi in hiše požigali	A
živino so trgali volkovi in druge zverine;	žito	in sadje je pobijala toča.Tako so se nesreče	A
celih pet sto goldinarjev v srebru in skoraj vse	žito	in drugo blago. S svojo Tinico je živel Marko	A
toliko, da mu je zmanjkovalo prostora in posode.	Žito	je enkrat komaj na pol dozorelo.Kača je jela	A
mu je pomignila z roko in stopila za visoko	žito.	Izginila je, in Jerica je ni videla več.	A
uredili suhe shrambe in skrivališča za krompir,	žito,	fižol in drugo.Nadalje, da je treba predelati	A
Ljudje so vedeli, da gre nekaterim tihotapcem	žito	v klasje.Bergantov Tone je kupoval njive in	A
prodajal številno govedo, prašiče, krompir in	žito.	Najel je pridnega hlapca in ostarelo kuharico	A
proso. Kadar sem vozil domov pridelek, seno in	žito,	krompir in ajdo, proso, korenje, peso in lan	A
da jim sproti uhaja. Leti čez njive in mlado	žito	nejevoljno šumi in ga zbada.Pogleda kvišku in	A
okrene, ji zastane sapa, peharček ji pade iz rok,	žito	se raztrese po tleh, kokoši zakokodakajo in	A
okrene, ji zastane sapa, peharček ji pade iz rok,	žito	se raztrese po tleh, kokoši zakokodakajo in	A
smeje, teče čez dvorišče in po rebri navzdol v	žito.	»Tako je!« - izpregovori odločno Anžiček.	A
toplem vetru. . / . / stran 84 . / »Poznaš	žito?	« je vprašala.»To je naš kruh in mislila sem	A
pesmi nihče ne tiska več.« »Naj jih potem v	žito	zapišem?« je trpko vprašal. »Pojdiva v žito	A
žito zapišem?« je trpko vprašal. »Pojdiva v	žito,	ljubi, in se ljubiva ...« Zlezla je iz kavbojk	A
vino, na sol in železo je vedno višji. Draži se	žito,	meso in vino.Kmalu kmet še ovsenega soka ne	A
Tukaj je bila pekovska prodajalna in shramba za	žito	in moko.Pred hišo je sedel rejen pek na klopi	A
ulovljenih kristjanov so bile pomendrale visoko	žito	in travo.Nikjer naokoli ni bilo več ne lične	A
očitno bolni prišlec. . / . / stran 6 . / 2 »	Žito	sem prodajal, no, to je res spomina vredno!	A
Pa kaj hiša! Kaj	žito!	Kaj premoženje!	A
kmalu je bila preja povita. Nato denejo krono v	žito,	merili in merili so žito, pa ni nikdar pošlo	A
Nato denejo krono v žito, merili in merili so	žito,	pa ni nikdar pošlo.Tako so devali kronico tudi	A
prosi, naj gre z njim k mlinu, da mu pomaga	žito	z voza in melo na voz spraviti.Dosti jih dobi	A
in ji povej, naj da v mlin sedemkrat vsejano	žito.	Iz te moke naj sedemkrat zamesi kruh in ga sedemkrat	A
da bo zgnil ves njihov semenski krompir in	žito	bo snetjavo. In pride invalidni rečiški Jezus	A
Tedaj sta imela pred seboj javna skladišča za	žito.	Pécuchet je presenečeno ugotovil, da	A
jabolka, gledala, kako se dela maslo, mlati	žito,	strižejo ovce, negujejo panji, uživala bi v	A
Prišle so nevihte.	Žito	je poleglo. Kljub vsemu sta se zagrizeno	A
Ogrščica je bila kilava, oves povprečen,	žito	se je zelo slabo prodalo, ker je smrdelo.Čudno	A
potem ko bi ves plin šel iz njih, nakar bi	žito	raztrosili na zraku.Nato je Bouvard brezskrbno	A
končanem šolanju zaposlil pri njem. Prodajala sta	žito,	gnojila in seno, pa tudi živino in kmetije,	A
roki, ampak tudi vse, kar je bilo pred očmi,	žito	prav tako kot praprotna senca na kamnu - pri	A
ljudje živijo.33 Očitno tako, da pridelujejo	žito	in vino, da izdelujejo čevlje in obleko ter	A
solzenje in za telo nasploh so slabe bolezni, za	žito	je slaba snetljivost, za drevo trohnoba, za	A
ima v roki in počistil bo svoj skedenj. Svoje	žito	bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal v ognju	A
sama od sebe poraja bilko, nato klas in končno	žito	v klasu. Ko sad dozori, hitro prime za srp,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani