In tiho v mislih ponavlja pesem, ki jo je bil skoval v enakem položaju: Bezeg se razcvita in škrjanec poje; pšenica rase; po širokem polju pa na celem svetuni je žive duše, ki bi me ljubila. Cvetje bo ovelo, petje bo nehalo in rumeno žito bodejo poželi; mene poneso pa štirje črni moži venkaj v črno zemljo! Bílo je polnoči.