nova beseda iz Slovenije
Ali so torej tisti trije strahovi - svobodna | šola, | svoboden zakon in proč od Rima - krivi za njihovo | C |
vzrok odpada številnih rojakov utrakvistična | šola, | ki so jo vodili slovenski učitelji in v kateri | C |
doma, v družini, to so tla, ki jih mora najti | šola | že pripravljena, ko bo raztresla svoje blagoslovljeno | C |
demoralizacija in so začeli zatajevati svojo narodnost, | šola | pa pomanjkljive narodne vzgoje otrok ni mogla | C |
ustavoverci omejili na upanje, da bo svobodna | šola | na dolgi rok popravila škodo, ki jo je med nižjimi | C |
združevanja, izobraževanja ter laična država in | šola, | verska svoboda ipd. so pomenile splošno dobrino | C |
desetletjih po njegovi smrti, vendar pa njegova | šola | ni ostala enotna.Razcepila se je na t. i. heglovsko | C |
obstoječega javnega reda, ki jih simbolizirajo | šola, | štola in pištola.Pri tem so nekaj svetlobnih | C |
pridelajo največ krompirja v Bolgariji. Tu je tudi | šola | tradicionalne glasbe in petja. FOTOGRAFIJA | C |
Verjetno je bil njen posrednik šolani človek ali | šola | sama.Morda je bila objavljena v kakem Mohorjevem | C |
lahko širi. Seveda ima ob tem veliko vlogo tudi | šola, | saj izobraževalni proces pomaga pri širjenju | C |
P Stoji tam | šola | zidana - / pred šolo lepa jablana, / na jablani | C |
nato v proznem delu z naslovom Lenorina jahalna | šola | iz leta 1990. Hribar je na podlagi Knezovega | C |
stavbi nasproti, vendar je bila bolj poznana kot | šola. | V to poslopje so, potem ko so znižali Klanec | C |
šoli - deška in dekliška, trgovsko-nadaljevalna | šola, | obrtna pripravljalna šola, otroški vrtec, babiška | C |
trgovsko-nadaljevalna šola, obrtna pripravljalna | šola, | otroški vrtec, babiška služba, lekarna in železniška | C |
zaradi navzočnosti šole Kamničani imenovali | šola, | mestna dvorana pa je bila že v času županovanja | C |
pripravil na obisk leta 1883. Nova mestna hiša in | šola, | znižani Klanec in zravnane ulice, predvsem | C |
uršulinkah v Mekinjah liberalnim družinam ta | šola | ni najbolj ustrezala, ker deklet ni navajala | C |
veljala pri sestrah uršulinkah. "Mekinjska | šola | je bla dobra pa draga.Sem hotla, da hčere ne | C |
Celje 1995, str. 27-33. Danes je tam osnovna | šola | Toma Brejca. Cehovske organizacije so po reformah | C |
med Šutno in Kamniško Bistrico. Meščanska | šola | v Mekinjah, ki so jo vodile sestre uršulinke | C |
vodile sestre uršulinke, je kot dekliška narodna | šola | delovala od leta 1903, uradno kot dekliška meščanska | C |
od leta 1903, uradno kot dekliška meščanska | šola | od leta 1919, od leta 1924 pa ji je bila priznana | C |
pa ji je bila priznana pravica javnosti. Ta | šola | je delovala do druge svetovne vojne.Do leta | C |
Seminary, ustanovljen leta 1742, je bila prva | šola | z internatom za dekleta v tedanjih trinajstih | C |
cerkvenih prostorih. Leta 1926 je imela cerkvena | šola | pod vodstvom pastorja dr. Ernesta A. Stieglerja | C |
je nasledil njegov brat Phillip. Župnijska | šola | je bila ustanovljena leta 1884.Leta 1920 so | C |
tremi delovnimi načrti z velikimi črkami: NOVA | ŠOLA | -NOVA PLEBANIJA - | C |
župnijami, a so zunaj okvira našega dela. Župnijska | šola | -Pri vseh etničnih skupinah so na začetku 20 | C |
neangleških priseljenskih skupin v ZDA". Župnijska | šola | sv. Jožefa v Bethlehemu je delovala od leta | C |
opravila v cerkvi so bila v prekmurščini, tudi | šola | in verouk. Pastor je imel v cerkveni občini | C |
lovstvena folklora kot /preprosta/ oblika Mitološka | šola | je v raziskovanju slovstvene folklore izhajala | C |
slovesnost in pomembnost. Tudi t.i. finska | šola, | to je zemljepisno-zgodovinska metoda si je naložila | C |
cenjena zemljepisno-zgodovinska ali "finska | šola" | , po svoji metodi najbližja svoječasni primerjalni | C |
Podlaga za ta prizadevanja je t.i. finska | šola | oz. njena zemljepisno-zgodovinska raziskovalna | C |
raziskave, ki jih je pozneje razvila etnološka | šola. | S tem se vedno bolj odmikamo od evolucionističnih | C |
literarna fenomenologija in ruska formalistična | šola, | ki sta nasproti poprejšnjemu empiričnemu vidiku | C |
kadar pripovedovalec zaradi različnih okoliščin ( | šola, | vojaščina, delo, radio, časopisi, televizija | C |
videti, kako je potekalo njuno sodelovanje in | šola | zapisovanja. Maja Bošković-Stulli se strinja | C |
so se jih navzeli v komunikaciji zunaj doma ( | šola, | vojska, iskanje zaposlitve itd.) ali izjavnih | C |
41 Naj zaključim s tem, da rečem: Atene so | šola | Grčije in upam si trditi, da je vsak posamezen | C |
velja za avtentično. Umrl je leta 347, njegova | šola | pa je preživela do leta 529 po Kr., ko je dal | C |
) tamkajšnjega gimnazija, je dobila njegova | šola | poleg imena Licej tudi pridevek »peripatetična | C |
in temeljitega spoznavanja moralnih načel. | Šola | je kmalu zaslovela in pritegnila učence iz vse | C |
utrdila poudarek, ki ga je dajala etiki stoiška | šola, | kot tudi celotna tradicija rimske zavesti, da | C |
že obstajati isti Platon, ista država, ista | šola | ter isti učenci in tako bi morali v nešteto | C |
sloga, je iz tega nastala francoska zgodovinska | šola, | in ta nas iz leta v leto zalaga z zgodovinskimi | C |
nas seveda zanima ta drugi pristop. Vendar pa | šola | mišljenja, ki temelji na dogodkih, še vedno | C |
jim v celoti upravičeno ugaja. V Franciji | Šola | analov, zbrana okrog revije, ki jo je ustanovil | C |
uporabljen v tem smislu, in to je po pravici, saj so | šola | in njene ideje dovolj dokazale svojo plodovitost | C |
vidi Ankersmit v strategiji, ki jo je ubrala | šola | Annales.Prepričan je namreč, da so annalovci | C |
medizacije), kot ga je oblikovala Frankfurtska | šola, | vztraja, če citiramo Theodorja Adorna, da »je | C |
Teorija birokracije Verjetno nobena druga | šola | managementa ni doživljala toliko kritik in bila | C |
leni, nepripravljeni delovati in se razvijati. | Šola | medčloveških odnosov je to mišljenje le deloma | C |
učinkovitost in zadovoljstvo. Vedenjska | šola | preučuje vedenje posameznikov in skupin v | C |
se je razvila matematična ali kvantitativna | šola | ali teorija znanosti managementa.Meni, da | C |
azumevanju in teoriji managementa46. Odločitvena | šola | Odločitvena šola preučuje predvsem proces | C |
Odločitvena šola Odločitvena | šola | preučuje predvsem proces odločanja. Medtem | C |
in iščejo zadovoljive rešitve. Podrobneje ta | šola | preučuje proces odločanja in ne le dejanja odločitve | C |
in kompleksnejše odločitve. Odločitvena | šola | meni, da managerji poskušajo odločati racionalno | C |
22. Ali situacijska | šola | pove kaj novega o managementu?Ali le pove, katero | C |
podjetništva. Prva, personalna psihološka | šola | , raziskuje kot ključno temo podjetnika in | C |
Personalna psihološka in sociokulturna | šola | razvoja podjetništva. Gospodarska rast | C |
Ali se bo mlajša generacija odločila, da se | šola | glede na potrebe podjetja in ali načrtuje zaposlitev | C |
sredstvi (kar poudarja personalna psihološka | šola) | , na drugi strani pa družba, ki ustvarja bolj | C |
erpretacijo tega odnosa. Prva, pretežno evropska | šola | vidi v planiranju v višji stopnji konkretizirano | C |
praksi. Druga je anglo-ameriška klasična | šola | managementa.Po njej pomeni poslovna politika | C |
procesa in pripomoček za odločanje. Tretja | šola | je realistična in gleda na poslovno politiko | C |
kaj je strategija. Harvardska visoka poslovna | šola | širi zelo široko pojmovanje strategije, ki | C |
Urejanje zadev in odločanje v podjetju, Visoka | šola | za management v Kopru, Koper 2000, 58. 7. | C |
Urejanje zadev in odločanje v podjetju, Visoka | šola | za management v Kopru, Koper 2000, 112, 113 | C |
Urejanje zadev in odločanje v podjetju, Visoka | šola | za management v Kopru, Koper 2000, 116 - 122 | C |
urejanja zadev in odločanja v podjetju, Visoka | šola | za management v Kopru, Koper 2000, 20 - 23. | C |
Ivanko, Š. Upravni praktikum I, Visoka upravna | šola, | Ljubljana 2000, str. 48. Posredovanje znanja | C |
Temelji organizacijskih proučevanj, Visoka | šola | za upravljanje in poslovanje, Novo mesto 1999 | C |
Strukture in procesi v organizaciji, Visoka upravna | šola, | Ljubljana 2000, str. 143. 3. Ivanko, Š.: | C |
Strukture in procesi v organizaciji, Visoka upravna | šola, | Ljubljana 2000, str. 143. 4. Ivanko, Š.: | C |
Temelji organizacijskih proučevanj, Visoka | šola | za upravljanje in poslovanje, Novo mesto 1999 | C |
Temelji organizacijskih proučevanj, Visoka | šola | za upravljanje in poslovanje, Novo mesto 1999 | C |
Strukture in procesi v organizaciji, Visoka upravna | šola, | Ljubljana 2000, str. 145 - 146. 7. Ivanko, Š | C |
Strukture in procesi v organizaciji, Visoka upravna | šola, | Ljubljana 2000, str. 150 - 151. 10. Hammer | C |
Ivanko, Š.: Upravni praktikum I, Visoka upravna | šola, | Ljubljana 200, str. 41. 17. Možina, S., v Ivanko | C |
Ivanko, Š.: Upravni praktikum I, Visoka upravna | šola, | Ljubljana 2000, str. 36 -37. 18. Možina et al | C |
Management nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka | šola | za management, 1998. 136 str. JAVNE ORGANIZACIJ | C |
Management nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka | šola | za management, 1998. 136 str. 7. Ott Steven | C |
Management nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka | šola | za management v Kopru, 1998. 136 str; Pučko | C |
Koper: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Visoka | šola | za management in še vrsta del istega avtorja | C |
različen položaj. Ugledna mednarodna poslovna | šola | INSEAD v Parizu je leta 1977 izdala vplivno | C |
management (Scientific Management) je klasična | šola | managementa, ki poudarja znanstveno preučevanje | C |
1995, 7-8) V zavetišču so delovali slovenska | šola | in vrtec, bogata knjižnica, Slovenke so prirejale | C |
avstrijske državljane. Najprej je bila to | šola | Franca Jožefa, po razpadu Avstrije pa je postala | C |
dve leti so sestre odprle še otroški vrtec. | Šola | je narasla na tri razrede, pouk pa se je raztegnil | C |
vojni je zaradi poraza Avstrije ugasnila osnovna | šola | za avstrijske državljane.Sestre so vse svoje | C |
šoli pa smo govorili nemško, ker je bila nemška | šola. | Družina je bila zelo prijazna in dobra do mene | C |
1986, ko ji je bilo 5 let. Ni znala jezika, | šola | pa se je naglo bližala.Zato sem vse okoliške | C |
sodobnim laboratorijem, v katerem deluje cela | šola | po natančnem raziskovalnem programu, kakršni | C |
značaj". Vidimo torej, da je celotna Galvanijeva | šola | s specifično uporabo bioloških detektorjev v | C |
učitelja, s tem da mu nasprotujemo. Le tedaj traja | šola | skozi vse življenje.V določenem šolskem obdobju | C |
preobrnjeni: družba bo ustvarjena za šolo in ne | šola | za družbo. 1 Cf. | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |