nova beseda iz Slovenije
... Tole je sholar Janez ... v Tübingenu se | šola | ... zanesljiv fant.) Se nasmehne Janezu | A |
napisala, je čisto pošizil, je rekel, jaz sem stara | šola, | je rekel, pri kakšnem mojem kolegu že, je rekel | A |
nesporazumevanje, gospod Dobrin. Naju ne uči | šola, | naju uči življenje.Midva živiva, živiva in hočeva | A |
ali kasha Al prav se piše kaša ali kasha, se | šola | novočrkarjov srdita z ljudmi prepira starega | A |
III. ITTC (izg. aj-ti-ti-si) - jezikovna | šola | v angleškem Bournemouthu, kjer sem avgusta 1994 | A |
prijatelj označil moje dogodivščine. »Trentska | šola« | je vplivala name zelo blagodejno v marsikaterem | A |
gorjanska pamet . /\ .. stran 155 . \/ več vredna ko | šola | ali književna učenost.Kot zdravnik sem se neštetokra | A |
jeziki. Da, samo surovost in greh je prinesla ta | šola, | je pomislila žena, za vajenca naj ga kam dá | A |
učiteljica, Sonja, stari učitelj za klavir, | šola, | vse, vse. Počasi je šel proti domu, burja pa | A |
učitelj leno momlja zaspanim učencem. Ponočna | šola | za odrasle!A podoba je še bolj klavrna ob misli | A |
Na hribu je cerkev. Malo nižje na pobočju je | šola. | Tam smo mi otroci. | A |
je vedel, da je doma. Cesta, postojanke, siva | šola, | Rejčev vrt, korito pod vrtom in voda, ki je | A |
opoldanskem soncu iskri v mivki. »Tam je srednja | šola, | « sem povedal. Molk. | A |
vendarle oddahnil, se je pojavila nova bridkost: | šola | je položila nanj svojo roko. Oče mu | A |
obiskuje. Ves prosti čas, kolikor ji ga daje | šola, | preživi pri njem. Presenečena opazi, da se Gojmir | A |
stroški, vojna s Prusi, jezuiti in njihova | šola, | dopisovanje z dvorom zaradi kelmorajnskih romarjev | A |
razumela. En del njihovega življenja je bila | šola, | učenje, vezenje, branje svetega pisma, razlage | A |
/ . / stran 59 . / Osmo poglavje | ŠOLA | KREATIVNEGA SMEHA 1. | A |
Oristidova mednarodno priznana | ŠOLA | KREATIVNEGA SMEHA Philip St. No.18, apt | A |
Oristidova mednarodno priznana | ŠOLA | KREATIVNEGA SMEHA Philip St.18, apt.3 | A |
vrata starejši moški. Zanima ga ta njegova | šola, | je rekel.Deset let je že, odkar mu je umrla | A |
Bil je v spodnjih hlačah in ves je žarel. | Šola | ustvarjalnega smejanja je končno zaživela. | A |
Morda v vsej Ameriki.« Ne bo | šola, | tudi tečaj ne bo.In Evrope tokrat, vsaj za zdaj | A |
je sicer odpuščal, saj je dobro vedel, da je | šola | samo šola, ne pa šola za življenje, bila je | A |
odpuščal, saj je dobro vedel, da je šola samo | šola, | ne pa šola za življenje, bila je prava šola | A |
je dobro vedel, da je šola samo šola, ne pa | šola | za življenje, bila je prava šola za življenje | A |
šola, ne pa šola za življenje, bila je prava | šola | za življenje življenje samo, se pravi prijateljstvo | A |
taborjenja, bila so tovariška, a trda, malone vojaška | šola | življenja. Toda poročilo, ki mu ga je prinesel | A |
policije. Bana ni bilo na obisk k Albertu, | šola | z ravnateljem mu je bila za to noč dovolj. | A |
debelim zidovjem in majhnimi okni, na drugi pa je | šola, | kjer se s šibo bistri um vaški mladini.Pred | A |
treba postopati, da si pridobi srca učencev. » | Šola, | ti me veseliš.Kajne? | A |
zahvalit za tolikanj uspešno sodelovanje. Pač res, | šola | in dom, kjer se vzajemno podpirata, tam se polaga | A |
treba mladino, da ne laže, vzgojiti. Čemu pa je | šola? | « »In kako jo ti vzgajaš?« | A |
šole v Vodnih ulicah blizu vrat. Ker je bila | šola | razdeljena v tri oddelke, sta mu bila podrejena | A |
tej misli, to mi ne gre v glavo. Ljuba moja, | šola | je draga.Kdo bi pa plačeval zanj, saj veš, kako | A |
Le nekoliko pomisli.« »To sama vem, da je | šola | draga, ali bomo že izkusili na kak način; le | A |
sicer. Tu je namreč njihov starejši brat, ki se | šola | v mestnih šolah.Sinoči že pozno ga je hlapec | A |
očetova strogost iz njega dobrega dečka. Tudi | šola | ni šla mimo njega brez sledov.Imel je dobrega | A |
Vilar je postal; zelo ga je presenetila takšna | šola | in močno mu je ugajala.Spoznal je vse tiste | A |
rekel stotnik ter napisal, da se nahaja v Piliću | šola, | katere ni ustanovila, ne priznala oblast, kar | A |
Tako mislim, da bo že šlo. | Šola | in cerkev bosta storili svoje, naše visoko stoječe | A |
knjige in ‒ kar je poglavitno ‒ ljubi šolo. | Šola | je poglavitna reč!Šola je steber človeške družbe | A |
Šola je poglavitna reč! | Šola | je steber človeške družbe in sploh in tako dalje | A |
Ko je on bil župan, se je na novo prebelila | šola, | postavil se je gasilni dom, vsadila se spominska | A |
tiste ti preveč roje po glavi. Zapomni si, | šola | je prva!‒ No, zdaj pa le v kraj z jokom, jok | A |
o, pisem je bila vajena! ‒ pa kaj, ko hoče | šola | vse po svoje in drugače, kakor je res!Globoko | A |
sestra, tile zadnji dnevi so bili zame huda | šola, | v tej šoli sem se naučila, da je v zakonu otrok | A |
prisilno delavnico ... Zaradi tatvine ... in tudi | šola | se pritožuje čezenj.Ojej!« | A |
prisilna delavnica ‒ vsi pravijo, da je tam visoka | šola | za hudodelce! Ali potemtakem ni bolje, da uide | A |
let uči prvo leto nemški. Take ukaze dobiva | šola | iz Beograda, vsak hip je ukaz drugačen, nemara | A |
kruh! On misli, je dejal, da ni prav, da jih | šola | ščuje pri molitvi: »Daj nam danes naš vsakdanji | A |
imeti to strelišče, drugače jih ne veseli več | šola | in mi bodo domov nosili cveke ‒ slabemu redu | A |
izpraševalcem, čemu da so šole. Dejal je, da ima | šola | ta vzvišeni namen, da utrja skavta pozimi v | A |
izpopolnjevanju skavtskih zakonov najbolj ovirata | šola | in dom. »Čujmo, čujmo,« je dejal oče. | A |
Zakaj! Zato ker | šola | ne zna in ne upošteva skavtskega zakona, da | A |
Skavt Peter se je branil. »Zakon je zakon, | šola | pa zatira zakon in dobro voljo s cveki.Za šolo | A |
ho ho! Še za knjige ti nimam, kolikor si jih | šola | sproti izmišljuje, vsak teden so drugačne!Pa | A |
In potem je mir vso uro. Tako si | šola | živo prizadeva za mir. Ko si je gospod profesor | A |
ljubi mir in pravi, komaj da čaka, da bo zopet | šola | in se ji bodo ohladila ušesa.Doma naj je mir | A |
nove malice in preudarjal: je že tako. Vsaka | šola | je kakor nož: z njim lahko odrežeš kruha sebi | A |
ganil se ni ne na levo ne na desno s pota. Ta | šola | ni bila težka in Lisko jo je dovršil brez cvekov | A |
vsak način gospodarju izrvati iz roke. Toda | šola | je šola.Vsaka je sitna in trda. | A |
način gospodarju izrvati iz roke. Toda šola je | šola. | Vsaka je sitna in trda. | A |
tako trdo, da ga je natrgal. Ta igra ni bila | šola, | zato bolj škodljiva kot koristna.Kogar koli | A |
tam nekje izpod Stola. Finžgar se piše.« Vsa | šola | je neznani priimek šepetaje ponovila, kajpak | A |
prve klopi, da te laže dosežem s šibo.« Vsa | šola | v smeh in me je izrinila iz zadnje klopi v prvo | A |
je zapela palica: »Kako sem ti rekel?« Vsa | šola | je zavpila: »Vstani!« Tak je bil začetek mojega | A |
nastavila proseča reva. Taka je bila materina | šola | o ljubezni do bližnjega. Od dela omagani žebljarji | A |
živalih, koristnih in škodljivih, nam ljudska | šola | ‒ vsaj za mojih deških let ‒ ni skoraj nič povedala | A |
izvali iz zemlje tolst črv. Taka je lisičja | šola | življenja. Lisica izropa vas Sredi majnika | A |
prijetno na svetu hitro mine. Mene je zajela | šola, | mesto, in vsega prejšnjega lepega veselja je | A |
Kdo naj vzgoji otroka? | Šola? | Družina? | A |
prvi šoli, sem jih na vsak način želel videti. | Šola | pa me je poučila, da tamkaj še stoji vojvodski | A |
si že, dosti velik, da se lotiš kaj drugega... | šola | - kako važna za življenje...Kako imaš dobre starše | A |
Na njem napis: Ljudska | šola. | Postrežnica ji je pokazala: | A |
ti ljubi, ali te veseli ta predmet, recimo ta | šola, | nič, ampak govori in veleva samo:Delaj, delaj | A |
ne vsi! In to grdo življenje nam mora biti le | šola | za revolucijo mladih, idealnih duhov.Tako sodim | A |
posebnega je zapazil v metodi. Kakor da ni | šola, | tako je premišljeval sam pri sebi.Vse zre v | A |
Vaše moči se bodo cepile s takim poukom in | šola | bo trpela. Torej bodite modri in se ne lotite | A |
razveselila krasne lege, kjer je stala nova | šola. | »Ah, kakor nebeško kraljestvo!« je rekla | A |
izpregovoril Brest, da je prekinil molk. »Ah, ta | šola! | Za šolo so značaji, kakor je Minka. | A |
tedaj še jaz, niso zapori, niso kazen, ampak | šola, | gospod!Bog nas varuj take šole!« | A |
V ŠOLI Ko je bil Silvester izgovoril besedo | šola, | je leglo na njegovo lice nekaj žalosti podobnega | A |
ali je le odsev prikrite navihanosti. »Torej | šola | da je bil tisti zapor, pravite?« »Šola pohujšanja | A |
Torej šola da je bil tisti zapor, pravite?« » | Šola | pohujšanja, gospod!Pa ne samo tisti, vsi, vsi | A |
resnico. Se odvadi te stvari, ker ga je taka | šola | drugače izučila.« Tako je odgovoril Silvester | A |
se gladili po hlačah zadaj. Vseeno je bila | šola | katerikrat tudi prava idila.Pozimi. | A |
»Počitka imam premalo. | Šola | je naporna.« »Pa jame te nesejo dol,« je pripomnil | A |
naberejo potrebne učenosti. Štirirazredna ljudska | šola | v Zalesju je bila nastanjena v nekdanji grajski | A |
je, da bi bila tudi v Zalesju potrebna nemška | šola. | Miklausinovi somišljeniki v Zalesju | A |
učitelji, in njih zasluga je, da uživa naša | šola | svetoven sloves.Dan za dnem jo posečajo tujci | A |
iz vaše domovine, ki me je toliko naučila.« » | Šola | te zadovoljuje?« »Več, mnogo več! | A |
kakor z mastjo polite. Ker ta bela izba je bila | šola | in Tičkov Grega je bil učitelj. Kadar ni | A |
”Kam se mudi? Saj je | šola | šele jutri!Nič bi ne zamudil, če bi šel zvečer | A |
Klara hodijo v šolo k šolskim sestram. In ta | šola | leži prav na nasprotnem koncu mesta, skoro četrt | A |
je bila skleda koruznega močnika... Latinska | šola | in vse to, - same neumnosti.Nikoli ne bo konca | A |
opolnoči, prižgal je svečo in je planil h knjigam. | Šola | je bila edina njegova misel, druge skrbi ga | A |
je hitro in resno sredi hrupa drugih otrok. | Šola | je bila dvoje ali troje ulic od našega stanovanja | A |
strani farne cerkve, nasproti kaplanije, je stala | šola, | staro, sivo poslopje; omet se je luščil od zidu | A |
veliko!“ je pripovedoval župan. ”Časih vam bo | šola | čisto prazna, posebno poleti; pa boste lehko | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |