še (1.101-1.200)

MARK: Nimam pojma! ... Ne, to ne, ampak jaz se	še	ne čutim dosti zrelega za otroke.Ti pa tudi	A
moraš izluščiti tisto, kar je zate važno, a sama	še	nisi prav razčistila v sebi.Nekaj se moraš naučiti	A
poznavati, vsakdo zase ... Zadnje besede so komaj	še	razumljive, preglasi jih otožna variacija jazzovske	A
Si že dolgo tukaj? JAKOB: Fausta medtem	še	nisem prebral, začel sem ga pa. ONA: Si kaj	A
drugega, lahko kaj napisal. JAKOB: Da me bo	še	bolj grabil križ?Ne, ne!	A
(Se spet zasmeji.) Andreja bom pa že	še	vzel v precep.Zdaj bodo pokrili Kolezijo, tja	A
Kolezijo, tja se bo skoraj gotovo dal zvleči, in	še	blizu ima!Moram drezat vanj, tudi če se brani	A
(Tiho): Lahko noč. ON (	še	tiše): Lahko noč. Končni šumi: vstajanje	A
vse na novo začnem tam, kjer sem pustila ...	še	kot otrok ... Tanjši šumi pozne noči v mestu	A
moj edini zaklad ... Moja koža je tenka in se	še	tanjša.Tanjša se, dokler me ne strese srh od	A
iz ozadja: Slabe rime! SCHWAIGER: O, kaj	še	nisi izdihnil?- Resnično, Francka, težko je	A
vem, da jo bo tepel - taka ljubezen je bila	še	vselej tepena. SCHWAIGER: Tudi v oči mu porečem	A
toliko časa v kolobarju, dokler ne bo vrv samo	še	pédenjska in bo stal zraven tebe na vekomaj	A
je lepa stvar, če je človek udeležen; ampak	še	cviček me ne zanima, če je v sosedovem kozarcu	A
milosti in zasluženju! FRANCKA: Zahvalim vas -	še	bolj za blago misel, nego za lepo besedo!Dá	A
- Potrpi, Francka! Napravi	še	čaja, močnega!- Stoj! Francka postane.	A
sklenjenimi rokami preko izbe. Bog vedi, če je	še	kaj poštenosti v vas - Schwaigerju - kaj?	A
: Čemu si se nasmehnil, ko sem rekel, če je	še	kaj poštenosti v vas?Tako si se nasmehnil, kakor	A
natanko vem, da si pošten človek in - veš, kaj	še	natanko vem? - da si o moji poštenosti v srce	A
pameti, ne veliko, pa reci: ali je mogoče tako	še	nadalje živeti?Živeti - razcefrán plakat za	A
slovenski umetnik, kadar je pijan - da bi namreč	še	enkrat zavzdihnil: o krivica, o kopernenje,	A
Poznam vas vse skupaj - umazana drhal! - Kaj se	še	ne boste vzdignili? SGHWAIGER vstane: Vsa	A
jokavost! Leto dni se že obeša in dalj, pa se	še	ni!Tàk pojdi!	A
trudom smehljaje: Saj ni potreba, da bi rekel	še	z jezikom; z očmi si povedal. SCHWAIGER:	A
namreč vse resnično in z vso močjó, kolikor je je	še	v meni, ne maram več tega življenja - ne maram	A
brezupno samopomilovanje in samomúčenje. Kaj	še?	O, klečeplázenje, da se Bog usmili- in naposled	A
na onem svetu! Zapeljal si dekleta - kdo ga	še	ni?Nato ti je bilo žal - kóga še ni bilo?	A
- kdo ga še ni? Nato ti je bilo žal - kóga	še	ni bilo?Ampak drugi so brez besedovanja šli	A
zazdelo, da si ljubil samo enkrat, tedaj namreč,	še	preden si žensko spoznal?In da tisto nebeško	A
tiste lepote, en njen smehljaj, ugledal sem	še	eno lice njeno, še en smehljaj - in obakrat	A
njen smehljaj, ugledal sem še eno lice njeno,	še	en smehljaj - in obakrat sem ljubil.- Zdaj pa	A
- - Napravi	še	čaja, saj so vse požrli! FRANCKA se molče	A
VEHOVEC: Kaj? - Ljubezni in odpuščanja jo bom	še	prosil nocoj, tako je zapisano!- Ali je krivica	A
je že nápak; tako se jezik privadi láži, da	še	pameti ni treba zraven - jaz, Bonifacij Véhovec	A
prvikrat v svojem življenju govoril resnico! - Kaj	še?	Besede več!	A
Vrag vzemi komedijo! Lagal bi se	še	v ogledalo, - kakor da bi videl tam ženski obraz	A
Francka gre; on zakliče v izbo za njo.	Še	eno čašo - ne bom sam pil!Francka se vrne s	A
in ga nikoli ni gledal z živimi očmi. TILA:	Še	v moje srce je segla žalost; kakor solze so	A
navadnosti, kakor tista tam na zidu! - - Ali se vam	še	ne zdi, da so vse te prazniško oblečene besede	A
Milan? VEHOVEC: Hrani bridkost, ne pojdem	še	v grob! FRANCKA: Samo še en časek, samo še	A
bridkost, ne pojdem še v grob! FRANCKA: Samo	še	en časek, samo še besedo! VEHOVEC: Kaj bi	A
še v grob! FRANCKA: Samo še en časek, samo	še	besedo! VEHOVEC: Kaj bi?	A
dovolj mi je beséd, dovolj solzá. FRANCKA: Zdaj	še	stojim pred teboj, v srcu pa si daleč od mene	A
teboj, v srcu pa si daleč od mene, komaj da te	še	vidim s temi objokanimi očmí. VEHOVEC hladno	A
ni tvoj glas; ozreš se name - ni tvoj pogled;	še	kadar si blag, mi je do joka.Toliko se je nabralo	A
da te povprašam, kdo da te je uróčil. - Le	še	en časek, o potrpi, le še besedo!- Saj nisem	A
te je uróčil. - Le še en časek, o potrpi, le	še	besedo!- Saj nisem žalostna, ker me več ne poznaš	A
se ne smejem, j a z ne, ki ljubim tvoj smeh;	še	videla nisi, da sem bil v glasni družbi sam	A
Odide v hišo. JERMAN gleda za njo: Dobil	še	nisi, pa si že izgubil! Večer, še predno je	A
njo: Dobil še nisi, pa si že izgubil! Večer,	še	predno je bil dan!Gre počasi proti vrtnim durim	A
Kosila nisem in tudi večerjala ne bom ...	Še	eno uro ... ne, komaj še pol ure, pa bo zapisano	A
tudi večerjala ne bom ... Še eno uro ... ne, komaj	še	pol ure, pa bo zapisano, potrjeno in zapečateno	A
nadvse veličastno ... to je vera mojega srca. In	še	nadalje pa rečem ... ako bi se zgodilo, da se	A
nakremžil, jaz pa sem se tako smejal, da ... ná,	še	zdaj imam solzne oči! LOJZKA: Od smeha?	A
plohe boji, spravi senó pod streho! Glejte jo,	še	ne kadí ne več, kmalu bo rožljala s paternoštrom	A
kaj bi nedolžni Hvastja za kaplanske ujme?	Še	nohtov si ne trebi, da ostanejo črni na vekomaj	A
ostanejo črni na vekomaj! HVASTJA séde mirno:	Še	nocoj boš molil rožni venec; vse tri dele.	A
KOMAR: Kaj si rekel? HVASTJA:	Še	nocoj boš molil rožni venec; vse tri dele.	A
ZDRAVNIK: Jaz sem popolnoma miren, tako miren, da	še	vôlit nisem šel.Poznam naše ljudstvo, kakor	A
Da bi se izkazalo. KOMAR: Izkazalo se bo,	še	preden zajde sonce!Hvastja, nocoj boš dal za	A
colnarji. Ali je mogoče, da je v današnjih časih	še	kdo na svetu, ki je svojo dušo brez sile pokapucinil	A
Bog usmili, če iz prekanjenosti, se ga usmili	še	hujše: ker sam se je ukanil! HVASTJA vstane	A
zato ker je smešen. LOJZKA: Ali ne bi rekli	še	katero o svobodi prepričanja? KOMAR: Kakšnega	A
bratovščino z mežnarjem? LOJZKA: Ni mi je	še	ponudil; ali preden bo petelin dvakrat zapel	A
sam je gledal ... ŽUPAN: Njegov blagor ... pa	še	volja njegova ... NADUČITELJ: Njega so vprašali	A
KOMAR: Kaj ukazuješ?	Še	Bog bi tega ne ukazal! HVASTJA: Rekel sem	A
Preudaril nisi, kaj je moška čast! Kako bi ti	še	pogledal v obraz, kako pojdem mimo ogledala	A
v obraz, kako pojdem mimo ogledala, kako bi	še	kdaj zinil v družbi, da bi me jezik ne izdal	A
koleno: Ná svojo pravico! HVASTJA pokaže:	Še	na drugo! KOMAR poklekne tudi na drugo koleno	A
dela šobo, naj jo dela! Ali bi ga nazadnje	še	na kolenih prosili, da naj nikar ne pleše na	A
Zaluči knjige na tla in jih odsune z nogo. Ta	še	liberalec ni, temveč ... vrag vedi kaj! NADUČITELJ	A
zatajil. NADUČITELJ se vrne z razpelom: Žebelj	še	tičí, malo zarjavel je ... stopi k zidu - in	A
zarjavel je ... stopi k zidu - in tudi luknjica je	še	ostala ... Pritrdi razpelo s prstom na zid.	A
sveto načelo: ne donašajte politike v šolo in	še	celo ne v obliki, ki je spodobnemu človeku in	A
/ stran 27 . / spodobi se, da bi opravljal	še	mojo službo ter spokornim grešnikom odvezo dajal	A
sodnega dne dajali pohujšanje vsej fari, posebej	še	mladini, njih varstvu izročeni. KOMAR: Gospod	A
ni potreba obilo nadaljnjih naukov. Rad bi	še	rekel: učitelj ostani za svojim plotom, za tistim	A
očitno je kričal take besede, ki bi jih človek	še	na samem ne bral ... ŽUPNIK pogleda najprej	A
učiteljev ... JERMAN: Ohó ... ena lučka že svéti,	še	drugo prižgite! Sede.	A
besedo ter je ne izvrača in zavija v svojem duhu,	še	preden je bila izgovorjena.- Bolí me, da vas	A
nečistnike, njim prerokuj, ki médnje sodiš! JERMAN:	Še	ne vem, kam da bi obesil to predolgo suknjo	A
JERMAN: Poštene ljudi. ŽUPNIK:	Še	hujše, ako so pošteni ljudjé.Kajti - kdor pohujša	A
za vero in za vernike. JERMAN: Razumel sem,	še	preden ste rekli in še preden ste me klicali	A
JERMAN: Razumel sem, še preden ste rekli in	še	preden ste me klicali pred ta tribunal.Kaj bi	A
in jutri črn, kakor ukazuje gospodar. Nadalje	še	zahteva, da imej glavo na voljnem konopcu, zato	A
v blato, če je prilika in ukaz. In naposled	še	zahteva, da imej učitelj zaklenjena usta, ključ	A
za njim; Komar je bil odprl duri. JERMAN:	Še	okno odpri ... gre proti oknu ... nastežaj ...	A
tako, gospod! V naših krajih je malo môž, pa	še	tisti so le s težavo; za nas je Bog najprej	A
briga več za take reči, da misli na smrt ... lani	še	ni mislil na smrt.Drugi pravi, da bomo že brez	A
rad bi v miru živel ...“ - Smilijo se človeku,	še	zmerjal jih ne bi. JERMAN: Vse je prav in	A
sem rekel: duša je izgubljena, pa bi se zato	še	ob nedeljah postil!Kaj ne bi bilo boljše, da	A
JERMAN zamišljen, počasi: Použila bova	še	marsikatero grenko južino; še marsikatero noč	A
Použila bova še marsikatero grenko južino;	še	marsikatero noč bova težko spala; še marsikdaj	A
južino; še marsikatero noč bova težko spala;	še	marsikdaj se bova ustavila na cesti in bova	A
in me nikoli ni bilo. Tisto pa sem rekel in	še	pravim: po nepotrebnem ne bi silil med razbojnike	A
po nepotrebnem ne bi silil med razbojnike;	še	Bog, če se jim zlahka ognem!Vsa fara je kakor	A
se jih drži takorekoč le na suknji, kvečjemu	še	na jeziku?Da so pod suknjo ljudjé, po božji	A
izredila za tatove in požigalce? Rajši jih ubijem	še	danes ta dan, ko da bi jih Antikristu zapisala	A
- Tudi ti boš	še	na zadnjo uro Boga klical, ali takrat te ne	A
bolan, pa vendar kliče zdravnika, da bi mu sodbo	še	naglas povedal.To je tisto skrito, mevžasto	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani