še (1.001-1.100)

Zravnam se in dvignem glavo ... Ne, ne, zdaj	še	ne ...Še bom hodil gor!	A
Ne, ne, zdaj še ne ...	Še	bom hodil gor! Plezalni pas, vrv, karabini	A
Gora ... Sprva jo	še	kar bodro mahaš in si vlivaš korajžo, vsakdo	A
tuhtaš, kako bi se znebil odvečne prtljage.	Še	sebe komaj nesem, strela! pomisliš.Prekleti	A
/ Zato pa se začneš spraševati, koliko je	še	do gor.In ne samo ti.	A
pogovori v steni odmevajo, da gre skoz ušesa!	Še	bo treba.Še kar nekaj metrov je do vrha!	A
Še bo treba.	Še	kar nekaj metrov je do vrha! Ko neutrjeni	A
pomisliš, saj ni mogoče, to ni res, da bi se lahko	še	kdaj potunkal tja noter, v tisto mrzlo, čisto	A
akupunktura pa reiki in vrag si ga vedi, kaj	še	vse!...	A
... To je najhujše. Mladi	še	nekam, pa zdravi in krepki morajo biti, seveda	A
prepričan, da bo prišel dol živ in cel, da bo	še	kdaj čutil ravna tla pod nogami ...Ampak če	A
loči od njih! ... Naj me vrag pocitra, če grem	še	kdaj gor!Nisem nor!	A
češ saj sploh ni taka sila, marsikomu gre	še	bolj za nohte!Razdeliš težo, ne, malo na to	A
v dolino vsi medlijo od žeje. Pametni imajo	še	kakšen požirek, se niso nalivali, ko še ni bilo	A
imajo še kakšen požirek, se niso nalivali, ko	še	ni bilo sile. Nespametni se pa samo pogovarjajo	A
vidiš vse veliko bolj razločno kot poprej.	Še	bomo šli na Triglav, še ... Šumi vojnega	A
razločno kot poprej. Še bomo šli na Triglav,	še	... Šumi vojnega dogajanja ŠEPETALEC	A
... Šumi vojnega dogajanja ŠEPETALEC:	Še	nekaj se je godilo pod gôro ... hrumeli so tanki	A
Verjeli ali ne, pes ni samo pobegnil gospodarju,	še	v nogo ga je ugriznil! VSAKO NOČ JIH BO	A
meje ... Vse je laž, čista laž ... ker meja je	še	zdaj odprta ... dokler niste prišli vi ...Zdaj	A
ste tako zajeli? Vidite, da boj praktično	še	traja, ker še zbiramo opremo, posebna skupina	A
zajeli? Vidite, da boj praktično še traja, ker	še	zbiramo opremo, posebna skupina je pripeljala	A
obuvamo v gumijaste škornje in hodimo gledat, ali	še	ne bo kmalu odtekla voda, oziramo se za soncem	A
kozolec. In spredaj leži nekaj, kar je bilo	še	pravkar gospodar hiše, povezane s tem kozolcem	A
To je huj ko Hitler! Nejsm	še	pršla, de bom pršla do vrat, pa je sam vkp treščlu	A
pagledat, mogoče ... in je pr kazoucu ležu, samo	še	mičken je ene znake dajau, pa je blo fertik	A
strahi smo bli pa tacem, de čeb vedla, deb blu	še	enkrat, pa raj kr prc umrem ... ŠEPETALEC	A
NAS, V MAJČKENI REPUBLIKI SLOVENIJI, KI NITI	ŠE	NIUTEGNILA ZADIHATI S POLNIMI PLJUČI IN KI JE	A
ZADIHATI S POLNIMI PLJUČI IN KI JE ŠLA NA BARIKADE,	ŠE	PREDEN SE JE NAGLEDALA SVOJE DVIGNJENE, PLAPOLAJOČE	A
so vedno bolj bele, in ponoči, osvetljene, so	še	lepše ...V nedeljskih jutrih so se ljudje mimo	A
odvrača oči. Nihče ne more verjeti, da je res,	še	vedno vsi upajo, da bo ta otrpla slika oživela	A
sta za seboj puščala vidno sled. Vendar je	še	v teh naših pogrebih vselej tudi nekaj tolažbe	A
domače je skrepenelemu srcu v uteho. Nebo nas	še	vedno varuje od tam zgoraj, zeleno pólje žaluje	A
vasjo, ljudje so bližji kot kdaj prej, hiša ima	še	vse svoje zidove, kljuka že čaka, da odpre vrata	A
svoje zidove, kljuka že čaka, da odpre vrata.	Še	so nam pod roko predmeti, ki nosijo neizbrisen	A
predmeti, ki nosijo neizbrisen pečat pokojnega;	še	dolgo nas bodo spominjali nanj v neprizadeti	A
neprizadeti vzdržljivosti vsega neživega. Oko	še	čuva izseke njegovih kretenj, uho še lovi nihaje	A
neživega. Oko še čuva izseke njegovih kretenj, uho	še	lovi nihaje glasu. In spomini, vsak dan bolj	A
Jeseni naš gozd zadiši in zažari. Takih barv	še	niste videli! Ležati na šuštečem listju,	A
niste videli! Ležati na šuštečem listju, ki se	še	ni napilo ne vlage zgodnjih večerov ne obilne	A
Ciklame! Ali	še	kje kaj dehti kakor ciklame?Utrgati ciklamo	A
potrebščin. No, v Krakovski hosti so prebivale tudi	še	druge ciganske družine, a prav ta voz je bil	A
tedaj ta mračna hosta ne odigrala svoje vloge	še	dandanašnji? S kasete SLOVENIJA NA BARIKADAH	A
sploh nisem prepričan, de ga bote dobil, od tod	še	miš ne pride ven!Vi si doma ne morte mislt,	A
so zdej tuki za nas. Zaprt smo posebi, pa	še	praujo, de to ni noben arest.Ni, ne, sam ko	A
in si mogu skočt, če ne, si jih že fasu. Pa	še	druge sekirancije!Tiste debele vojaške cape	A
teb plesnijo. Žretje tud, ni za verjet, de so	še	ke na svet tko stare konzerve, use je iste farbe	A
blo prej. Dons pa lohk sam rečem, de sem takat	še	med lizu! Zdej pa nkol ne vem, kaj bo čez eno	A
Neč ne vem! Pa to nej	še	bo.Huj je, de ne vem, če bom še kdaj vidu vas	A
Pa to nej še bo. Huj je, de ne vem, če bom	še	kdaj vidu vas doma, svojo punco pa mamo pa ateta	A
bom mogu nehat. Povejte moji Neški, de jo mam	še	bolj rad, če bi se to sploh dal, in Vas use	A
kdor nima v glavi, mora imeti pa v rôkah! ...	Še	kaj! Res je, delamo.	A
velikih in nas pohrustal za malico, zato nas	še	vedno najbolj drži pokonci Martin Krpan, naš	A
Mi nismo meščani. Naša mesta so pravzaprav	še	vedno same velike vasi, kakor da smo ostali	A
navezanost na neokrnjeno, neposredno naravo. Mi	še	vedno ostrmimo nad prozorno morsko vodo, v kateri	A
se trideset metrov globoko vidi vsak kamen.	Še	se do tal poklonimo gori, ki nas zviška ogleduje	A
nas zviška ogleduje s svojim ledenim vrhom.	Še	živimo z zemljo, klečimo na njej, jo trebimo	A
čez. In na potko do nove hiše, ki jo moramo	še	dodelati in polepšati, da bomo iz nje naredili	A
nanjo v hipu zgrnila noč ... Toda ta noč se	še	prerada umakne mlademu dnevu, ko smo vsi na	A
presunljivo zacvili in utihne, slišati je samo	še,	kako se na begu pod njenimi tačkami razštropota	A
... (Glasno zehanje.) In	še	te mačke!Ne prenesem jih več, mi zvrtajo luknjo	A
(Vzdihne.) Ah, ko sem že budna, pa lahko	še	nekam skočim, mogoče mi potem ob pol dveh ne	A
grozno ... . / . / stran 33 . / Manjka samo	še,	da mi ...(Trčenje v vrata.)	A
previdnim tápanjem nazaj, tiho): Drugače mi odsev	še	zbudi Njega, ne bo mogel takoj zaspati nazaj	A
znova leže, kratka tišina, nato se spet oglasi,	še	vedno tiho, tolažeče govoreč sama sebi.	A
jutranje jasnim glasom): Kakšen koncert, ko	še	niti ni dan!... Kakor da se požvižgajo na vse	A
za čas ni pustil na cedilu, pol petih je ...	Še	malo prezgodaj za vstat ... Po kratkem premoru	A
Zajtrk! ONA (	še	ne čisto budna, neumno blekne): Nemogoče .	A
Pomislila bi, da je prišel ob pamet, ta šok bi	še	mene vrgel iz tira ... No, pa ne tako, ampak	A
oba ... Mogoče s pogledom, s kretnjo, ki je	še	ni bilo, z globljim podtonom ... (Brž konča	A
Vseeno je najboljše zjutraj ... No, ja, saj me	še	ni povozilo petnajst dnevnih vlakov in tudi	A
povozilo petnajst dnevnih vlakov in tudi na nogah	še	kar stojim.Ampak se nehote delam nemirno ..	A
vem, dno iz treh plasti, ali kaj! ON (se	še	kroti): Telefoniraj jim in naj ti prinesejo	A
halji, ga lahko na smrt prestrašim, on sploh	še	nima pojma, o nobeni vseh teh zoprnosti ...	A
kazalo pomit posodo in vse pospravit ... ampak	še	rajši bi do konca napisala tisto svojo zadevo	A
tudi pogovarjala! . / . / stran 41 . / ONA (	še	miroljubno): Ti pa potem.Zdaj sva medve na	A
ANDREJ (dobrovoljno): Je tukaj pri vas	še	vedno tako burno? ON: Tesno je.	A
ukvarjat s tem, ko imam polno glavo drugih skrbi in	še	ponoči sedim pri računalniku!(Se tiho zasmeji	A
trešči v zid. Andrej ga spravi nazaj k mizi, a	še	naprej povzroča nekakšne ponavljajoče se šume	A
kdaj prideta na počitnice? ANDREJ: Ne vem	še.	(Skoraj zagodrnja.)	A
mehkó): Ravno tako tvoja sta ko Špelca, pa	še	takšna krasna, zdrava, pametna otroka ...(Globok	A
ONA (notranji glas se ji lomi): Pa kaj je	še	hotela od tebe, za boga milega?! ANDREJ	A
... Špeli lahko kaj daš, če bi rada.	Še	vesela sva, če sploh kje kaj dobi v želodec	A
živahno, a ne brez napora): Špela, pojdiva	še	malo na balkon.Mi boš narisala morje, polno	A
ON: Pa imava spet malo miru ... Boš	še	kaj sira zraven? ANDREJ: Lahko.	A
Ampak drugače! ... Moj brat je,	še	sam otrok me je čisto majhnega nosil okoli,	A
plačal tisti dve ruševini za Savo in kar je	še	zemlje zraven ...Jasno, stari lisjak je takoj	A
kratki tišini zaupno in nekam dvomeče:) Bi ona	še	vedno rada tam živela? ON (tiše): Sanja	A
Pa adijo, mucica ... (	Še	nekaj čudno nežnih zvokov.) ŠPELA: Ati,	A
pomoči ... Danes me bo spodneslo, že kar vem,	še	preden se zvrstijo vsi stalni absurdi ...	A
morje! Saj v glavnem kar gre, samo če bi ti	še	nekaj malenkosti predebatiral z mojima šefoma	A
Zdaj me pa sprašujte, če vas kaj v zvezi s tem	še	posebno zanima. ONA (z mirnim glasom, dobre	A
glasom, dobre volje): Me, ja. Zanima me, če bom	še	kaj potovala.Vleče me nekam daleč.	A
Ampak ne bo lahko. Prej bo	še	veliko letanja in uradnih pisem sèm pa tja	A
Spet Sonce! ... Bi radi izvedeli	še	kaj posebnega? ONA: Povejte mi, če vi vidite	A
stran 55 . / ONA: Povejte mi, če vi vidite	še	kaj posebnega. JASNOVIDKA: Vidim hišo z dvema	A
Naj se pazi na cesti ... Boste potegnili	še	tri karte? ONA: Z veseljem.	A
. Veliko ste že prestali in nekaj tega vas	še	čaka, ampak ne bo nič usodnega. (Kratek premor	A
Ste zadovoljni? ONA: Vse to moram	še	dobro premisliti ...Najlepša hvala.	A
Najlepša hvala. JASNOVIDKA: Le	še	pridite ...Za vas bom vedno našla čas.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani