človek (1.701-1.800)

pisarni enainpetdesetega. Poleg njega je sedel	človek	z bledim obrazom in odsotnim pogledom, oblivala	A
viski, zdaj so neverjetno pametni. Ampak, če je	človek	na licu mesta, tovariš Kostrin, to je še zmeraj	A
Kostrin ni razumel. - Pravi	človek	na licu mesta, na dužnosti, razumeš?- Takrat	A
To je črna duša. Ta	človek	ima nevarno in črno dušo.Kostrin ni razumel	A
Njemu so izpulili šest zob naenkrat.	Človek	potem ni več isti, kot je bil.Zdaj se mu je	A
kaj ti pa je, tovariš Kostrin, saj se sime	človek	pošaliti, ne?Nič ne razumeš.	A
napolnjuje skoraj do polovice, mu sedi nasproti	človek	v uniformi, njun položaj je, bi se reklo, iz	A
zreta v človeka, ki ju stresa, čisto od blizu.	Človek	se zasanjano zagleda vanju, v popolni tišini	A
javnosti, mu tega ne bo nihče verjel. Abrams je	človek	razuma, njegovo občudovanje razuma mu narekuje	A
pomislil, moj Bog, kako je to strašno, če je	človek	pameten. Z grozo se je ozrl k svojim zapiskom	A
pogovorila. Naj bo to tudi zadnji pogovor, toda ta	človek	mora razčistita neke stvari sam s seboj, ne	A
tudi tvojim bližnjim in nemara potomcem. Zato	človek	živi, ne?On je dejal, da zato živi tudi insekt	A
- Ni treba, je rekla.	Človek	ni insekt.- Oja, pa je, je rekel Žigon.	A
ki je funkcionar, zatrjeval, da mora imeti	človek,	ki se ukvarja s tem, s čimer se pač on ukvarja	A
sam stenica. - On je sposoben in ambiciozen	človek.	On ve, kaj hoče v življenju.	A
dovinskega človeka. Postal je nekako razdražen, kajti	človek	se tu notri nikoli ne sme prepustiti čustvom	A
sem potem s čredo odtopotal ven. »Kaj ti je,	človek?	« je zažvečil Johan, ki je prišel za mano z zobotrebcem	A
Oprostite, je rekel, malo smešno pa je. Stari dobri	človek	je preživel med kaznjenci vse življenje, bil	A
je na nespodobnosti. Ni smešno, sem rekel,	človek	je ves čas izzival, postavljal se je pred ekran	A
Tisto je bilo pozneje, sem rekel. Ta	človek,	sem rekel, ta Albert, je bil velik prašič.In	A
rad posvetil človeku v kakšno luknjo, ko je	človek	prišel z dopusta, tudi če je bil zunaj samo	A
vzel v roke in ga začel guliti. Pa kaj je tebi,	človek,	sem rekel, a ti res hočeš, da te počimo na hodnik	A
kraj, je rekla, ni prav nič lep. Tu, je rekla,	človek	čuti, da se je nekaj hudega zgodilo. Leonca	A
čuti, da se je nekaj hudega zgodilo. Leonca je	človek,	ki čuti, misli in si kakšno modro misel tudi	A
njegov Bog, ki je dobro vedel: v času nevarnosti	človek	ne kliče v prazno, kliče mene in jaz mu odgovarjam	A
posejanega z mlado koruzo, je ob oknu stal	človek,	slutil sem ga.Bližal se je spomladanski solsticij	A
resnici postal naklonjen. Razumel je, da si	človek,	lopov in baraba, vse hkrati, nekaj, česar ni	A
je modroval Mitke, »noče se mešati. Pameten	človek	je.« »To je isto,« je Johan in brcnil v vrata	A
voditelja.« Lape je res nekam zdirjal, ta butasti	človek	je zmeraj dirjal, nenavadno je bilo, da se je	A
policaji kje zunaj po kakšni koruzi. Butasti	človek	se je butasto režal: kaj bi bežal, tu je večji	A
boste razbijali,« je nergavo zamomljal čemerni	človek,	ki bi hotel spati, »saj sem že odprl.« Ni	A
radi?« je godrnjal, »ob tej uri bi si želel	človek	malo miru.« Nezaupljivo nas je gledal enega	A
zgodovinske besede: »Tega ni več mogoče gledati,	človek	bi bruhal.«Nisem vedel, česa ne more gledati	A
Pritekel je Lape s krampom. »Kdo je ta	človek?	« je strogo vprašal Alojz Mrak. »Franjo Podkubovš	A
sem pri vratih. »Naj spi,« sem rekel, »star	človek	je.«»Mi naj se borimo,« je rekel, »stari cinkar	A
težkim čevljem brcnil starega človeka v trtico.	Človek	ga je prijavil, Ban je dobil teden samice.Sploh	A
cmizdriti,« je rekel, »raje sodeluj.« Stari	človek	je sunkovito kimal: nič ne bo cmizdril, je že	A
»Nikjer. Nič,« je stokal sivolasi	človek,	»čisto nič.« »Da nič?« je zaklical Ban in	A
ga za uho potegnil potegnil za sabo, da se je	človek	opotekel, »čisto nič?«Pri vratih se je nabralo	A
lažeš, deček?« Zvil mu je uho, da je stari	človek	zavpil od bolečine in so mu zenice zaplesale	A
potegnil, da je hrustanec zahrstljal in je stari	človek	samo še strašno zatarnal. »Kaj si rekel punčki	A
»Mraka tudi?« »Pri njem	človek	čuti na mehurju, da se bo zmazal.« »Boli	A
je rekel Johan z zobnim lesketom, »a veš, ti	človek,	da imamo talce?« Mrak je stvar opremil s	A
je imel široko odprte oči. Šaljivi in nevarni	človek	je vzljubil zgodovino.Ker je šaljiva in nevarna	A
Obrnil se je. »Kaj me gledaš,	človek,	še nisi videl tako kosmatega ksihta?« Stopil	A
ziblje postelja. . / . / stran 77 . / Zaprti	človek	zmeraj potuje.Ko sem bil star sedem let, sem	A
hreščečega zvočnika, tega ni več mogoče prenašati.	Človek	bi bruhal, je zaklical Menahem.Bruhal bi, ko	A
Nasmehnila se je, jamice, rekla je, da je vsak	človek	po svoje lep. Rekel sem, da je tudi vsak	A
kričal nekdo v civilu, na krtačo postriženi	človek,	podoben pitbulu: tega primite.Ban je odprl vrata	A
»da bi bilo to svinjarijo treba počistiti.	Človek	bi bruhal.« Obrnil sem se in ga pustil s	A
razmišlja, kako bi bilo treba počistiti svinjarijo.	Človek	bi mislil, da se v takih situacijah stvari odvijajo	A
nočnih svobodnih živali iz bližnjega gozda.	Človek	se v zaporu navadi preciznega obujanja spominov	A
pa, kakšno je njihovo psihično stanje. Zaprt	človek	se že po nekaj urah znajde v posebnem duševnem	A
obvladovati nemirno provinco. Stari je bil miren	človek,	vendar histerično natančen.Kako je šlo to dvoje	A
Energijo je treba sprostiti, pri športu se	človek	sprosti, je rekel Teršiču, ki je zahteval, da	A
brivskemu in česalnemu salonu. Sprejel me je kosmat	človek	z dolgimi lasmi.Pomislil sem, da je frizerjeva	A
izrekel stavek v italijanščini. V zaporu se	človek	marsičesa nauči. Brivec se je naučil tega: La	A
Mraka. Takrat še nisem vedel, da bo ta mrzli	človek	postal usoden za tirana. Tudi Mrak ni vedel	A
potem je rekla: Ja, že. Toda teden dni zatem je	človek	umrl.Seveda je umrl, sem rekel, saj je zvrnil	A
konjakov, umetnih, strupenih; . / . / stran 131 . /	človek	je umrl, ker ni imel več jeter.Tako je rekel	A
je rekla. A ti misliš, sem rekel, da se mora	človek	naučiti živeti?Ti bi se moral naučiti, je rekla	A
Ta ti bo prinesel mir. Drugačen	človek	boš.Neko noč sem ga vprašal, ali ga je poslala	A
je težko prenašat. Ti kličeš po tem, da bi te	človek	udaril.« »Pa me udari.«	A
si kriv, boš na poti rehabilitacije.« Vsak	človek	z Livade je poznal ta stavek, idiotsko zahtevo	A
poznal ta stavek, idiotsko zahtevo po kesanju.	Človek	je gledal izmenično v tla in v njegove nepremične	A
ki je bil tudi Bog. Ali Bogom, ki je bil tudi	človek.	Od vseh strani me je zazidala z Bogom.	A
poglabljati v nov problem, zakaj bi si moral	človek	kaj sam zaslužiti, četudi razpelo, videl sem	A
Še z živino se lepše dela,« je rekel Lape. »	Človek	se še umit ne more.« »Kdaj pa si se ti zadnjič	A
in pritisnil in sunil k steni. »Kaj ti je,	človek,	zajebaval sem se.« Rekel je, da sem spet	A
dovoljena sredstva, konec je.« »Kaj si pa mislil,	človek,	« je rekel Johan, »da bojo uporabili nedovoljena	A
so bili povsem zdruznjeni od strahu. Poklani	človek	je tekel daleč in med njimi, nekatere je pobrizgal	A
Mrzli je obiskal deda v zaporu. Stari	človek	je bil v capah in imel je tako žalostne oči	A
Odgrnil je sivo bluzo.	Človek	je imel za pasom kuhinjski nož.Če nimaš dovolilnice	A
videl sem in končno tudi dojel, da je imel	človek	z britvijo v rokah znane poteze, poteze tistega	A
78.	Človek	se vsemu privadi, tudi svoji oblasti.Pustili	A
življenje. Prekleto, pomislil sem, da bi se	človek	res moral učiti življenja, od vsega začetka	A
Virman, Virmanček, bil je pomemben in odgovoren	človek,	pogajal se je z ministrom.Z rokami na zadnjici	A
razumeš, bi vsaj vedel, zakaj bi se uscal.« »	Človek	se ne uščije kar tako.« »Enkrat bi se zares	A
Jaz sem takrat že nekoliko bledel.	Človek	v plašču, ki je nekaj počel pri vežnih vratih	A
mogla odtrgati pogleda od tiste slike. Kakšen	človek	si, je rekla, ko sva bila spet v postelji.Žalostno	A
maščevanje za to, ker me ni poznala, ker sem bil drug	človek,	nič več osamljen tam na morju, pač pa svinja	A
denarja, hotela je, da postanem, ljubi Bog, drug	človek.	Kdo pa lahko to postane?	A
ljubljeno ubije stvar, je pisalo v njeni Knjigi,	človek	s pogledom, z mečem junak.Ona mene s pogledom	A
konca.« V knjigi o judovski vojni piše, da ima	človek	pri vsaki stvari, tudi pri odločitvi za vojno	A
bojo kmalu potovale njihove otrple duše. Kajti	človek,	tako so verjeli, na drugem svetu živi v otrplem	A
zapletejo. Pa prav zdaj, ko naj bi za krmilo sedel	človek	iz njegove republike, neobremenjen s preteklostjo	A
katerih se mora odločiti vsak sam. Včasih se mora	človek,	če to želi ali pa ne, prilagajati okoliščinam	A
bi ga vtaknil vanjo, toda vojska je vojska.	Človek	med služenjem velikokrat počne, kar v civilu	A
cevi, puško nastavljeno na rafal. Je bil ta	človek	toliko naiven ali nor, da je mislil, kako bodo	A
pravilno in obratno. Preveč je vsega hkrati, da bi	človek	lahko razumel.Dosti preveč.	A
pomanjkanje živcev, poguma - živčen, bojazljiv	človek	pa dela napake, ki ga v njegovem primeru lahko	A
zasmilil tako prestrašen in negotov; bil je le	človek,	ki je potreboval tolažbo, zato so mu po najboljših	A
porisano platno na ogled in kritiko vsem, da morda	človek	pred njim prav tako kot on nima izbire.Bila	A
in se volja razprši v molekularno stanje, ko	človek	samo lebdi pred neznano silo.Tedaj se je zdramil	A
kak star, utrujen čmrlj. No lepa reč, česa vse	človek	ne izve, je pomislil presenečeno užaljeno in	A
trenutku, ko je pod njim ležal morda umirajoč	človek	in so mu nad glavo spet brenčali sršeni, pa	A
velika, toda vedel je, da to zdaj ni igra -	človek	je hladnokrven kot led, je pomislil, izguba	A
bojišču smrt dostojanstvena. To je trenutek, ko	človek	postane stvar, postane mrtvec.Postane stvar	A
Kot bi bilo to kaj važno!?	Človek	je mrtev, pa naj je prej še toliko trpel - smrt	A
sovražnik ni nikoli mrtev - mrtev je vedno le	človek!	Junaške smrti ni - je le smrt!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani