Poklical je vse tri desetarje na kratek posvet v učilnico; od posveta ni bilo nič, le kako uro jih je moril z zgodbicami, kako maltretirajo njegovo soprogo in kako se boji za otroka. Vardžotu se je zasmilil tako prestrašen in negotov; bil je le človek, ki je potreboval tolažbo, zato so mu po najboljših močeh pomagali in ga pomirili. Zunaj so pustili le štiri stražarje, ostali pa so malo po polnoči legli.