čevlje (201-300)

zakril rožičke, na parklje si je nataknil svetle	čevlje,	urezal si v grmu paličko in zavil v zeleno gmajnico	A
tole trpel, takoj grem ponjo. Krilo ji kupim in	čevlje,	da bo mogla k poroki, če jih sama nima.To je	A
In vsak mora prinesti s seboj: žlico, skledo,	čevlje,	nahrbtnik.« »Petrin, ti vzemi s seboj še puško	A
Ali ne veste, da ljudje našim vojakom kradejo	čevlje,	da v teh naših čevljih sami kradejo?« »Ni mogoče	A
rilcem ob tleh kakor prašič in liže Upravdi	čevlje.	Med Slovene pa nosi razdor.«	A
zmeraj iz najdražjega blaga; in vedno je nosila	čevlje	iz mehkega, prožnega usnja nenavadnih barv,	A
medtem ko sem ocenjevala nove kostime, torbice,	čevlje	in klobučke deklet, in obsojala ženske, ki so	A
stopal kakor pod baldahinom. Za ženino ruto in	čevlje	otrok je Jura zaslužil v bližnji železarni,	A
otroci smeli k polnočnici, čeprav sem vedno imela	čevlje,	ki so prepuščali, tako da me je grozno zazeblo	A
povezana tudi huda skrb. Imela sem samo ene	čevlje,	ki naj bi mi služili dve leti. Vedela sem, da	A
bila vsiljiva. Obut je bil v pošvedrane visoke	čevlje,	od katerih je samo eden imel vezalko, drugi	A
Po vrsti,’ si je rekla Veronika. Najprej	čevlje	v popravilo.Samo jih ima s seboj?	A
Tole oblekco ciklamne barve! Bele	čevlje	in belo torbico.Samo ...	A
nanosim kurjave in pobrišem posodo in očistim vse	čevlje!	... Ne?	A
odrezane hlače in obut je bil na boso nogo v visoke	čevlje	brez vezalk. Zastrmela sem se vanj, kakor	A
mirni in preudarni. Sedel je na kavč, sezul	čevlje	in jih pazljivo postavil enega zraven drugega	A
mogoče jih sploh ni. Tine si je že zavezoval	čevlje.	Šop svetlih las mu je visel na obraz.	A
kredenci, s tresočimi se rokami si je sezul	čevlje,	naslonil se je na mizo in spustil glavo v dlani	A
črne nogavice nase in si obula črne lakaste	čevlje.	Nič pudra, nič rdečila, danes ne.	A
hlač kajpak ni mogel popraviti, - in osnažil	čevlje,	ki si jih je s precejšnjo težavo obul na nevajene	A
Po kosilu se je spet česal, krtačil obleko in	čevlje,	sitnaril pri sestri, ki mu ni dovolj lepo pregrinjala	A
stopil na ulico. Koj mi je stopila vlaga v	čevlje	in stresel me je mraz.Dež mi je pršil v lice	A
Koliko mi je že dal vbógajme?	Čevlje	si naroči iz mesta, kajpak!“ Žena je sedela	A
Jernejev zagoreli, razorani obraz, na prašne	čevlje	in obnošeno obleko. »Ne prerekajte se	A
kaj bodo pili; tudi za obleko so skrbeli in za	čevlje	celo. »Hm, hm!«	A
kmečki hoji, ker je nosil z žeblji podkovane	čevlje.	Ni ga imela rada; dolg je bil in suh, tudi obraz	A
so se peljali na Hrvaško; sezuli so si bili	čevlje,	slekli suknjiče ter so kvartali in kadili.Zaspati	A
strani, precenil mi s pustim pogledom obleko in	čevlje.	Nato je vprašal, kam da bi vozil, če je potreba	A
šentflorjansko dolino; ko je pogledal svoje	čevlje,	so bili v resnici še rosni in blatni... Opravil	A
Preudarimo, kar postavimo in obesimo vse, kamor sodi:	čevlje	pred duri, suknjo na klin!Nič strahu; če so	A
polegla; zavihal si je bil hlače nad gležnje,	čevlje	pa si je bil premočil, da mu je bilo hladno	A
pogledal je na Poljančevo obleko, na kravato, na	čevlje.	”Tako, tako!	A
nauke, pa še toliko ni vreden, da bi si dal	čevlje	zakrpati.Kristus je odrešil svet, s križa pa	A
gleda tvoja ljubica na tvoje verze? Na tvoje	čevlje,	Peter, na tvoje čevlje!In tvoja ljubica je,	A
tvoje verze? Na tvoje čevlje, Peter, na tvoje	čevlje!	In tvoja ljubica je, kakor naravno, vsega človeštva	A
Poljanec! Saj jaz ne maram gledati na svoje	čevlje,	saj je čisto prav, da gledajo nanje drugi!Saj	A
dediščino fantu, ki bo delal verze, nosil zakrpane	čevlje	ter gledal name s ponosnim zaničevanjem ...“	A
je suknjo na stol ter sedel, da bi si sezul	čevlje.	Toda ko se je ozrl na posteljo, ga je minilo	A
iz ust svojo cukreno štreno, bulji pa ti na	čevlje,	kakor da je tam popisana tvoja sposobnost.Saj	A
otrpnilo tudi telo? Moral bi se obriti, počesati,	čevlje	osnažiti!In te grozne stopnice iz moje izbice	A
ga je bil tikal, zakaj zapazil je bil blatne	čevlje,	razcefrane hlače in pretesno suknjico.”Sliko	A
za gorami. Kaj bi mi bilo, da imam raztrgane	čevlje	in razcefrane hlače?Zasmejal bi se ljudem in	A
ni se ogibal ne luž, ne blata; bos je stopal,	čevlje	je nosil na hrbtu.Vekal je s pustim, cvilečim	A
čisto na lepem, sredi najzanimivejšega govora,	čevlje	na nogah in vino pred seboj!...	A
povezal culo - prazniško jopo, židano ruto in nove	čevlje.	Tako je šlo, to révišče; prišlo pa je le do stopnic	A
Sedla je na pručico ob postelji in si je obuvala	čevlje;	udarila je s peto ob tla, postala je kakor v	A
Zdaj gre, kakor je šel lani ... to obleko ima, te	čevlje,	denarja nič ... tam, dekle, tam niso dobri ljudje	A
ki nimajo drugega v culi nego kos kruha in	čevlje	za zimo, pa smo rekli: zakaj bi še naš ne šel	A
dihanje v izbi in težek, topel vzduh. Sezula si je	čevlje,	stopila je k postelji, sklonila se je in je	A
sedla je udobno, molčé in počasi si je sezuvala	čevlje.	Ozrla se je časih na Lojzeta izpod košatih,	A
se mu je namreč potrebno, da je sezul v veži	čevlje,	zavihal hlače preko kolen ter drsal trudoma	A
zdajle prav rad podaril novo suknjo in trdne	čevlje,	tudi nasitil bi me in napojil, samo da ti porečem	A
mi ob lepem vremenu curljala rumena lužnica v	čevlje.	V onih časih se je zgodilo z menoj nekaj	A
stvari na svetu najtežje gledal svoje umazane	čevlje.	”O takem prokletem vremenu laziva tod okrog	A
utopije. Tebi se ne zdi nič nenavadnega, da nosiš	čevlje	in suknjo; - beraču na cesti pa so čevlji ideal	A
v svojo izbo, prižgala je luč, obula si je	čevlje	in si ogrnila ruto, v culo je spravila obleko	A
vročina je izginila in tresel jo je mraz; v	čevlje	ji je bila stopila voda in je brizgala prav	A
sedel Lojze, obraz zabuhel in rdeč od vetra,	čevlje	blatne, obleko do vratu oškropljeno. Ko je	A
je prišel čevljar in je prinesel Lojzetove	čevlje,	ki jih je bil krpal ponoči. ”Koliko pa sem	A
malomarno. Pri mitnici si je obrisal ob travi	čevlje,	da bi ne hodil v mesto ves blaten.Kmalu sta	A
je segala preko členkov, lila je od zgoraj v	čevlje	in noge so stopale kakor bose po mrzli vodi	A
ves dan in še obul se ni. Seveda je imel take	čevlje,	da bi ljudje gledali za njim; ampak v cerkev	A
bi bil šel vendar lehko, ker Bog ne gleda na	čevlje	...“ Ko je gospodinja še govorila, je Francka	A
kozarec jabolčnika povrhu; ali če si obut, si	čevlje	obriši, če si bos, si noge umij v travi, preden	A
ali tedaj se je ozrla teta na njene blatne	čevlje	in se je prestrašila. ”Zakaj pa se nisi očedila	A
nedeljsko obleko, počeši se spodobno in osnaži si	čevlje!	“ Metka je vstala.	A
nekoč opazila, da ima ogoljene komolce in zašite	čevlje,	ga je z obžalovanjem odslovila. Nocoj se je	A
pod tabo mehka pernica; ti, ki močijo tvoje	čevlje	solze tvoje matere in ki se ti ovija okoli vratu	A
prinesla pernic in odeje. Nikolaj si je sezuval	čevlje.	”Ali je kaj novega na gradu?“	A
zato ker mu je bil prinesel čevljar pretesne	čevlje.	Jelenka je vsa trepetala, da sama ni vedela	A
upoštevati, da se ne briga živa duša za moje	čevlje.	“ Obstal je pred zrcalom, pokritim z belimi	A
samega med ljudmi. Pozabil je popolnoma na svoje	čevlje	in hodil uro za uro po različnih cestah in drevoredih	A
težke; vlačil sem jih za seboj, kakor da bi imel	čevlje	od svinca.Časih sem šel v lopo in žena mi je	A
oblečen je bil v blatne cunje, na nogah je imel	čevlje	brez podplatov, njegov obraz je bil rumen in	A
ter zapil ves denar, uro, klobuk, suknjo in	čevlje.	”Škoda!“ so rekle ženske.	A
obrite brade na tla. Ko je sedel, da bi si sezul	čevlje,	mu je glava omahnila, sklonil se je globoko	A
Oblekel se je zelo skrbno; sam si je osnažil	čevlje,	suknjo in klobuk, počesal si je redke lase v	A
je bilo s Heleno?« Jakob je gledal na svoje	čevlje;	debela plast prahu je ležala na njih; tudi hlače	A
namen? Streči debelemu županu, sezuvati mu	čevlje	s potnih nog, odganjati mu muhe, kadar bi zadremal	A
skrita med vrtovi. Zapadel je sneg za tri	čevlje	visoko; Maricelj ga je gazil nacelo ob polu	A
Posla iskati bi se ne izplačalo; izbrusil bi	čevlje,	veliko jeze bi užil, opravil pa ne bi nič.	A
najbrž še tista, nič manj in nič bolj ogoljena:	čevlje	in hlače je imel blatne, ker zunaj je bilo vreme	A
in je rekel: ”Poglej, tovariš, poglej moje	čevlje!	Kraj zofe so!“	A
Kraj zofe so!“ Pogledal sem	čevlje;	sila blatni so bili in zijali so nastežaj.	A
človek je moral naravnost razodeti, kakšne	čevlje	da ima.Moji so bili zakrpani; na desnem se je	A
zdaj pred morjem in ne moreva čez. Poglej moje	čevlje!	Rad te imam od srca, ali ker nisem več mlad,	A
prekratke zanj in so se neprestano zatikale v	čevlje;	namesto srajce mu je visela izza telovnika umazana	A
steklu. Slekel si je suknjo ter sezul blatne	čevlje.	”Obadva sta pijana, pa se prepirata.	A
glas. Anže je začel v veliki naglici obuvati	čevlje,	boječ se, da bi Šime ne krenil kam, in bi ne	A
je zastokala Neža. Anže je bil mejtem obul	čevlje,	odel si jopič, spustil se doli v hlev in stopil	A
prikupiti oni ničvrednici, ker ti je kupila	čevlje.	Oh, da mora biti tako neumna!	A
trganje. Oblekel se je in zlezel v gorke suknene	čevlje.	Stopil je k oknu.	A
bomo.« Mož je zlezel na ognjišče, si sezul	čevlje	in dejal: »K Občinarju na Vrata sem mislil,	A
še eno nesrečo. Na hitro si je hotel posušiti	čevlje,	da ga oče ne bi nabil, del jih je v štedilnik	A
prekletega čolna, bi imel Albin še danes dobre	čevlje...	« S čolnom se je proti pričakovanju kmalu	A
Napravljena nisva bila prav nič po planinsko, celo	čevlje	sva imela kar navadne, za kožuh je bil zimski	A
opremiti...« Pri tem ni mislil na posebej okovane	čevlje,	ampak predvsem na daljnogled, s katerim bi z	A
voda. Voda pa res ni nikjer dobra, niti za v	čevlje...	V vsaki fari sem se veliko ukvarjal	A
volne . / . / stran 45 . / ne nogavice in nizke	čevlje,	prepletene s krajšimi in daljšimi jermenčki	A
pravil, Trlep pa je že nase vlekel hlače in	čevlje.	»Tako ne boš okreval!« se je Rodana jezila.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani