nova beseda iz Slovenije

če (4.001-4.100)


izkopljemo, pa božorno‐boserna!« »Tantadruj,      če      je ni, jo izkopljemo!« se je navdušil norček  A
zdramil iz lepih sanj, »župnika moram vprašati,      če      je prava.« »Če je prava?« je užaljeno  A
sanj, »župnika moram vprašati, če je prava.« »     Če      je prava?« je užaljeno zagrmel Luka.   A
»Tiho,« je zagrmel Luka. »     Če      mora vprašati, mora vprašati!« »Mora  A
sodeč nepreklicno zadnjič, poklicala senca. »     Če      si, se oglasi in stopi sem!Če te ni, potem daj  A
»Če si, se oglasi in stopi sem!      Če      te ni, potem daj mir!« Tantadruj se  A
pametna!« ga je očitajoče zavrnil norček. »No,      če      bi tako rad pel, bomo pa potem zapeli,« se je  A
»Trapa!« je spet zarohnel Okrogličar. »     Če      ne boš tiho, te bom tako ubrisal, da še na sodni  A
se tako nevarno zamajal, da bi padel v jamo,      če      ga ne bi zgrabile močne Okrogličarjeve roke  A
»Ne, ne bo prava!« je odbil domači. »     Če      ležeš v jamo, ne umreš, temveč si samo zasut  A
»Ne!« je pribil župnik. »     Če      boš še hotel umreti, sploh ne boš umrl!«   A
A le za hip. Takoj me je prešinila misel,      če      ni bila nemara samo izgubljeni mednebesni izstrelek  A
znesle jajca in jih razvpile po vsem dvorišču,      če      že ne po vsej vasi, da so srboriti petelini  A
sreca_kr.060 . / 60 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . /      če      bi se to spodobilo in če bi ne nosila pod srcem  A
KOSMAČ . / . \/ . / če bi se to spodobilo in      če      bi ne nosila pod srcem dozorevajočega sadu.  A
še spominjala, kaj si je to pomlad polomila.      Če      jo je pri maši ženica z drugega konca vasi pobarala  A
Vsako figo ti obesi na veliki zvon.      Če      bi bila jaz v njeni koži, bi se tako potuhnila  A
dodal. Ta nasvet je bil vsekakor na mestu,      če      že ne krvavo potreben, kajti Jera je skočila  A
ali pokazala mejnike, kakor pravijo pri nas,      če      se kdo kar na vsem lepem pogrne po tleh.   A
teh črnih capah - spravili vse v slabo voljo,      če      že ne pride do pretepa.Toda rodoljubni bratje  A
lastnih skušenj vedeli, da bo še najprej nehala,      če      ji ne bodo skakali v besedo.Podoreharjeva Pavla  A
se je našobila: »Zakaj ste me pa klicali,      če      Hedvika več ve?« Stari Pečan je hodil  A
svoje tenko lice z jezikom in vselej zrogovilil,      če      je kdo odprl vrata.Znano pa je, da se ob takih  A
primerno in se potili pod črnimi srajcami.      Če      jih je človek pogledal s kora, so bili zaradi  A
Peskarjevi so se ga vendarle bali, češ kaj ti pomaga,      če      ga lahko vtakneš v luknjo, klofute, ki ti jo  A
je mogla pokazati, da tudi ona nekaj zaleže,      če      ni Nance na koru.Za njo je stal Puščavarjev  A
stuljen počepnil ter pobiral note z veliko skrbjo.      Če      je zagledal noto, ki je visela izpod spodnje  A
Modrijanu Pirhov Jakob izrazil, da bi bil bogat,      če      bi dobil samo liro od vsake noči, ki jo je Nanca  A
ga cvenknil po ustih in mu rekel, naj ponovi,      če      si upa.In ker si Jakob ni upal, je Ludvik šel  A
k Čarjevi in ji zašepetala: »Nič ne rečem,      če      ta Ludvik ne bo samo za sv. Jožefa pri hiši  A
ponudila lepo bedrce. »Saj, človek bi grešil,      če      bi zametaval tako lepe božje darove.«   A
kazalo, da bo življenje lepo, in bi tudi bilo,      če      bi Štefuc tako rad ne gledal v kozarec.To gledanje  A
gledanje samo po sebi bi ne bilo nič slabega,      če      bi Štefuc v pijanosti takorad ne prijemal s  A
prestopal. Stvar bi se najbrž slabo končala,      če      bi ne stopila iz sobe Ruparjev in Lužarjev,  A
je dejal Rupar in si natlačil pipo. »Samo      če      bosta tudi fanta dobro izbrala.Za Naceta se  A
»Tako!« je rekel. »     Če      človek pridno dela, ga pa res zasluži kozarček  A
da res, prašičem!« »Kar skuhajte jo, samo      če      jo bodo jedli,« se je mirno obregnil Nace.   A
venomer drl: »Poženi, strela salamenska, poženi,      če      ne ...« »O, Moj Jezus, saj ženem!« je  A
Jaz tudi pravim, da mora! Pa      če      noče!« je kinkal Moj Jezus.  A
in vam skuham kave, prašiči!« je rekla Roza. »     Če      človek tako pridno dela, se mora dobro podpreti  A
predse in Zanut je posmrkoval in spraševal,      če      se bodo še lahko poboljšali.Prikimali so.   A
besed. Dobro ve, da jih ne bi našel, a tudi      če      bi jih našel, bi jih zaradi zmedenosti in strahu  A
To ga tako jezi, da bi se najraje zgrizel. In      če      včasih pobesni in javno pretepa, je nekaj krivo  A
Sicer pa:      če      ni mož besede, mora biti mož dejanja.In saj  A
Umberta I. Ti brki bi bili že zdavnaj sivi,      če      si jih ne bi barval, tako pa še zmeraj črni  A
stegne vrat in ošabno zasuče glavo kakor gos,      če      se ji približa petelin.Iz Milana, kjer je zašla  A
najbolj nesrečnega poštarja, ki je vsega kriv.      Če      ne bi bilo tega bebca in njegovega bedastega  A
naguban in zarjavel od žgočega južnega sonca.      Če      bi ženica stala mirno, bi bila podobna starinski  A
je sicer na videz mirna, toda lahko zdivja,      če      samo še enkrat poči bič.V vsej gruči to čutita  A
glavo in pogleda po množici, da bi presodil,      če      so vsi zbrani.Nato si posadi očala na hrbet  A
vrat in spusti svoje telo v vsakdanji mir. »     Če      se mi krava popravi,« reče zaskrbljeno, si z  A
Klopotec mi daj! -      Če      si že taka, - se je vdal Okrogličar, zlezel  A
I kakopak! Kam bi prišli,      če      bi hlapci in dekle zbirali zamere?Saj bi se  A
»Premišljam ...      Če      bi bil jaz ti, vsaj danes ne bi nosil po cestah  A
pripravlja, da bi zahlipala, in tudi bi zahlipala,      če      se ne bi spet oglasil gromki Usadarjev glas  A
možje izroče ženskam in se obrnejo k Cenetu,      če      bi bilo treba kaj pomagati.Toda hlapec je že  A
širokim dvokrilnim vratom svoje košate hiše. »     Če      te pisker peče, vtakni ga pod žleb!« zviška  A
»Zagovarjaš ga! Seveda, dedec dedca hvali,      če      pokaže roge.Toda kaj ima zdaj od tega?  A
zaupanjem, da bi Okrogličar dal dve svoji kravi,      če      bi lahko Tinčevo obudil; a kaj, ko zdaj še sam  A
»Nekje že mora biti.      Če      je ne bi bilo, ne bi govorili o njej.«   A
Zdaj pa res ne vem, kako bo?      Če      te ne bo nihče popravljal? ...No, saj nemara pride  A
Preden je zaprla vrata, se je še enkrat ozrla,      če      je vse v redu. V izbi je zaprla okno  A
»Take mehnice smo! Kaj      če      bi se spustili v jok?« Fantje ga jezno  A
Venček se vprašujoče ozre okrog sebe. »     Če      smo rekli, ureži, potem ureži!« se oglasi Temnikarjev  A
Sedem ur! In hudič naj me pobere,      če      smo vedeli, zakaj smo se mlatili.Saj niti preveč  A
/ orel.96 . / 96 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . /      Če      pa v Bosni petelina najprej oskubijo in ga šele  A
živega petelina oskubim! In tudi krščenega,      če      je sila!« se obregne Travnikarjev stric.  A
Lojz. »Nekaj nas mora iti na drugi konec vasi,      če      ne se bo vas res prevrnila!« »Tako je  A
»Žalost je treba prevpiti!« »In      če      ne bo šlo drugače, ti bomo zbrali za novo kravo  A
spotoma še starega Lukča vrzi iz gnezda!« »In      če      bo, mrha, godrnjala, reci, da je tako ukazala  A
njive in čez travnike na cesto. Nič čudnega ni,      če      so se opotekali na mehki zemlji, toda opotekajo  A
zapiskaj na svojo preklemano kost, da bomo videli,      če      res sežeš do duše.« Usadarjev Albin  A
doživeli v koprski jetnišnici, ki je danes ni več.      Če      bi se zbrali vsi, mrtvi in preživeli, bi napolnili  A
mora najprej zaslužiti. Kakšna kazen pa je,      če      te takoj ustrelijo?« Mlajši ni odgovoril  A
glasom izrekel zmeraj iste besede: »Pogan,      če      ne moreš spati, misli na Kristusovo trpljenje  A
šlo na jok in nemara bi se bil res razjokal,      če      ne bi zagledal Temnikarja. Prihajal  A
Skopičniku in se skril v košato vrbo, da bi slišal,      če      bi se Temnikar pogovarjal s potokom.   A
»Pa pravijo, da v zemlji gori.      Če      gori, potem bi ti moral biti gorak, gorak in  A
Žge ga, dragi moj! In      če      ni hladila, mu dušo prežge! ...Ne verjameš?   A
nisem rad pljuval, ker se mi je zdelo grdo.      Če      sem že kdaj pljunil, sem pljunil v reko, ki  A
grenkoba no, pa povej, kako bi človek sploh živel,      če      ne bi tudi usta postala grenka!« Te  A
je, pob moj!« je globoko prikimal Temnikar. »     Če      bi dali dojenčku pelin v usta, bi ga kar zvilo  A
Spoznal ju je. Vprašala sta ječarja,      če      je jetnik vzel vse svoje stvari in potem prijela  A
zabrnel in se zganil. Hitro je odločil v sebi:      če      zavijemo proti Zalogu, grem domov ali... ali pa  A
k Sv. Luciji na vlak, se je takoj užalostil.      Če      zavijamo proti Volčam... zbogom... gremo na jug  A
Noben glas ne prodre do njega. In      če      zavpije, kdo ga bo čul?Nikdo, nihče!   A
priči odviška po drva, kajti bridko se vara,      če      misli, da bodo ubijalci in morilci zastonj žrli  A
je Venc Poviškaj preživel mirno in dostojno,      če      odštejemo njegovo pregorečo ljubezen do Rozine  A
ljubezen do Rozine, njegov izpad proti svaku, in      če      je kratka pamet greh.Njegova smrt pa je bila  A
Ne!      Če      bi bil zmešan, bi bil že zdavnaj v norišnici  A
prišla njegova revščina. »Seveda,« so se drli, »     če      bi se Modrijan obesil pred očmi vse vasi, bi  A
jezik in preveliko gorečnost. Vprašala ga je,      če      se nemara še spomni, kakšnega kozla je ustrelil  A
cerkvi in naj premožne kmetice pusti na miru.      Če      že mora hruliti, naj hruli bajtarske.Tako je  A
Na to se, gospod, lahko pripravijo. In      če      mislijo, da lahko preživita brez velikonočnih  A
ežljivost že pohajala. »Da, na kaj se je pa obesil,      če      ne na pas ali na vrv?« je nestrpno vzkliknil  A
bi kaj takega gotovo ne prenesla. »Matic,      če      je pa tako - - - « je rekel Kuščar iz dna svojega  A
umolknila in na tihem grebla po svoji vesti,      če      nista nemara s čim pripomogla k Vencovi smrti  A
zadrgalica je bila moja.« Peter pa je razmišljal,      če      mu ob zadnjem srečanju ni preveč rekel v tisti  A
Tako mu je bilo pač usojeno,« je dejal Peter. »     Če      bi ne bil našel tvoje zadrgalice, bi našel drugo  A
vreden, kajti z usodo je dandanes na svetu križ.      Če      je usoda res tista nevidna moč, ki smo ji izročeni  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA