pravila (101-200)

napeljal pogovor nanjo in Nanča je	pravila:	»Enkrat so naši kosili na partu	A
Prav zares!« Tako je	pravila	Nanča, Tonček jo je zvesto poslušal	A
ljubo mu je dišala prst! Vmes je	pravila	teta novice iz hleva in svinjaka	A
. / Ljubeznivo ga je mirila;	pravila	mu je, kake radosti se mu obetajo	A
»Ja! In jokal se je,« je	pravila.	»Nič se ne jokajte, sem rekla,	A
navzdol skoz gozd. Spotoma je	pravila	teta, kako je nagajal dež, ko	A
rekla: »Čujem in slušam,« in je	pravila,	kaj je kralju iz Basre še povedal	A
pik. Gospodična pa, ki mi je	pravila	zanimivi, širšim literarnim krogom	A
/ je toliko cenejše. In da je	pravila	gospa Bajžljeva, da ji je zadnjič	A
pavole ne vzame iz ušes! In mi je	pravila	jako zanesljiva gospa, da mu jih	A
da sploh redkokdaj utegnem.	Pravila	pa je potem žena, kako sta se	A
mamico in ljubega atka!« Tako je	pravila	žena in je srčkala svojo vnuko	A
»Otroka sta v bolnici,« je	pravila,	»oba že novo oblečena in se prav	A
‒ Tako je	pravila	Fajfarici.Zdaj vsaj uvideva, da	A
ni več jokala: Zvečer je možu	pravila	v pozno noč, kako imajo Ančko	A
te, to je telička!« »Je Špela	pravila.	« »Janezu sem jo ponudil v rejo	A
veste, kaj mislim.« »Mina mi je	pravila.	Ne vem, kako bi.«	A
sem vnaprej vedela! Ali nisem	pravila,	da moški sami sebe ne poznate	A
nič zvedela. Prišla je druga in	pravila,	da so pri Tacnu potegnili neko	A
Župnik je šel tudi gledat, je	pravila	naša dekla.« »Ta bo še najbolje	A
Ročno mu jih je predstavljala in	pravila	cene ter razlagala, kako se rabi	A
je useknila v predpasnik in mi	pravila:	»Ne veste, kaj počno ti vojaki	A
prostor na divanu. »Kaj bi vam	pravila.	Govorite vi, da vas razumem.	A
v mislih je trpela: saj sem ji	pravila,	da bo nesreča.Razodela tega teti	A
mila svetloba, stara drevesa so	pravila	davne tegobe, hosta je šuštela	A
uho, kadar je Tavzla naši mami	pravila	vedno nove štorije o grozovitostih	A
»Ko je pripeljal avtobus,« je	pravila	naprej Veronika, »je mož pograbil	A
dvignil roko v slovo ...« »Veš,« je	pravila	dalje, »nisem mogla odtrgati oči	A
kaj hočeš.« »O šivilji si mi	pravila.	O Antoniji Krivšek.«	A
Toda teta in stric sta Martini že	pravila	o njej, tako da jo je že malo	A
govoril, in njegova žena Lina je	pravila,	da odtlej ni imel več mirnega	A
spet izkazala resničnost starega	pravila,	da porajajo malenkostni in čisto	A
povedati, kako se imam. In ko sem mu	pravila,	kakšna reva sem, stisnil mi je	A
ostanem tam. Saj sem vam že takrat	pravila,	ali ne, da se misli oženiti?	A
Marijca: ”Drmaška je bila tu in je	pravila,	kako jo je Majar osleparil.“	A
čisto dobro! Kakšne reči pa ti je	pravila?	Zato sem prišel, da bi malo pogledal	A
poslovila se nisi!« »Čemu bi ti	pravila?	« je odgovorila Lucija z mirnim	A
nekoč na 𠆭rugo življenje‘, ki je	pravila	mati o njem, da je nekjé in da	A
v njih. ”Ali ti je Hanca kaj	pravila	o meni?“ Mate se je začudil	A
nisi nič povedala!“ ”Čemu bi	pravila?	... Lepo se zahvaljujem za vse, kar	A
spominjam natanko, toda mati mi je	pravila,	da sem bil nadloga že od rojstva	A
haljah - taki, o kakeršnih mi je	pravila	nekdaj stara mati.In nad njimi	A
debela ženska; otrok ni imela,	pravila	je, da ji je mož umrl in solze	A
razmišljeno. -- ”Zakaj bi ji	pravila	še enkrat svoje ime?Saj tako ne	A
se mi ni o njem!“ ”Kaj sem ti	pravila,	da se mi je sanjalo?“ Zasmejal	A
nihče, kajti sama tega nikoli ni	pravila.	Sluga pride domu in se vrže	A
neskončno radostnim licem: ”Saj sem	pravila,	Majnik, saj sem pravila!“	A
Saj sem pravila, Majnik, saj sem	pravila!	“ ”Kaj si pravila?“	A
Majnik, saj sem pravila!“ ”Kaj si	pravila?	“ ”Da ni bil nikoli nič vreden	A
več ga niso vabili médse. Ista	pravila	so v gledališču, v umetnosti,	A
rime kuje! Ne briga se nič za	pravila	- samo si deli svoboščine, igra	A
moje roke!“ I Sestra mi je	pravila	pozneje o nekem dogodku, ki mi	A
prefekta toži in po pravici. Ne bom	pravila	zakaj, sami ste dovolj izobraženi	A
sinu: »Vidiš Juri, saj sem ti	pravila,	da nisi za ženitev, ne ti ne tvoja	A
nikomur!« je prosil Luka. »Zakaj bi	pravila?	« je odvrnila Anica in spravila	A
sem ga, vprašal je po Anici!« je	pravila	dekla. »Sanjala si!« je	A
Stvari, o katerih ji je Marjanica	pravila,	so bile za njo tako nove, nenadne	A
zalaški panj s postrvijo, ki naj bi	pravila,	kako očita tolminski grof Zalaščanom	A
v jelševi meji!« Zmeraj mi je	pravila,	da bo zdaj zdaj odšla, prav nič	A
velikega petelina veljajo tri	pravila...	« je postal skrivnosten lovec Krvin	A
pogubo nego v korist. Tako mi je	pravila	mati!« Dvignil se je in pričel	A
. / stran 68 . / »Saj sem ti	pravila,	da bo kaka kisla stvar!« doda	A
vrstan po rodu. Ali sem vam že	pravila,	kako sva se poslovila z gospodom	A
razjasnil obraz. »Ali vam še nisem	pravila	o Korneliji Amaliji?« »Ne še,	A
sive starosti »Torej vam še nisem	pravila	o njej!« začudi se kneginja.	A
se je zopet. »O čem sem vam že	pravila,	preljubi otročiči?« vprašala je	A
rožljala po pesku ter mladim dekletom	pravila,	kar jima je le prišlo v možgane	A
« je sikal Othinrih, »je rada	pravila:	‚Ko sem jemala očeta, ni imel	A
Bila je še mlada in prikupna.	Pravila	je, da je ušla klatežem, ki so	A
je branila in otepala, je nam	pravila.	« »Bila je res malopridnica!« so	A
ni dal odgnati,« je hči dalje	pravila	že med smehom.»Morda bi se bila	A
ni ustrašil prav nič!« je Živka	pravila	goreče, da so se ji oči svetile	A
ni jih lahko najti,« je hitro	pravila.	»Ti jih najdeš, vem, da jih najdeš	A
že vse maže in zeli, zdaj pa še	pravila,	kako so jo bili poklicali k Henriku	A
občutila. »In glejte, stric,« je	pravila.	»Zofija pojde z menoj v Lesce,	A
Ljubljana ‒ o, čudovita je!« je	pravila.	»Hiša pri hiši, še za kurjo gredo	A
zapirajo in zaklepajo.« Živka je	pravila	in pravila.Ko je pripovedovala	A
zaklepajo.« Živka je pravila in	pravila.	Ko je pripovedovala o tekmi na	A
vesela bratovega okrevanja, je	pravila,	kako je bilo pri arhidijakonu	A
neprijetni pogovor. »Veste,« je dalje	pravila,	»spotoma sem se zglasila še pri	A
mu ni odgovorila, kar dalje je	pravila:	»Henrik iz Stražišča se s Turjačanom	A
Jurko šel do cesarja,« je tiho	pravila.	»Valpet pa rohni nad menoj, naj	A
hodilo in vino ga je zmagovalo,« je	pravila	prav zgovorno. »Snoči sta privpila	A
je težko dohajal. Pamet mu je	pravila,	da Hrvatje segajo pregloboko in	A
jih škoda! Mati mi je dostikrat	pravila,	kako so jo podili od praga in	A
moja mati je imela prav, ko mi je	pravila	kako nečloveški ste s tlačani	A
vedel tudi to? Ali ti je sama	pravila?	« »Kaj vam nisem rekel, da deseti	A
kamor nihče ne more, kakor mu je	pravila	mati, tam sta Grom in Blisk doma	A
kamor nihče ne more. Tam, mu je	pravila	mati, se dokajkrat mudi Nevidni	A
si jo obljubila.« »Saj sem ti	pravila,	junak Triander,« se je obrnila	A
je jajca v Ljubljano nosila in	pravila,	da lepših fantov ni na svetu,	A
videz smejali se temu, kar jim je	pravila	za denar ali pijačo, v srcu pa	A
mizo postavila. Obenem mu je	pravila,	da so drugi že zunaj, »gospod	A
črnimi vodami napolnjene«, kakor je	pravila	Krivčevka, bila bi skoro prazna	A
belil. Kar sem ti že dostikrat	pravila,	to ti potrjujem še zdaj, naj ti	A
upala vedeti. Da bi očetu to	pravila,	to še mogoče ni in komu drugemu	A
in mi je, ne vedé, kaj govori,	pravila	vse, kar sem jaz tebi povedal	A
da je postala zgovornejša in mi	pravila	o mojem očetu, katerega sicer	A
Urša, ki mu je zajtrk prinesla,	pravila	mu je, kaj se je zgodilo z Marijanom	A
izobraženjem, bili so, kakor je	pravila	govorica med ljudstvom, iz navadne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani