Z mano je tako, da sploh redkokdaj utegnem. Pravila pa je potem žena, kako sta se privozila z nogami izven vagona, črna sta bila kakor zamorca in sta rekla, da ju je bohinjsko sonce tako ožgalo; in na čudne načine sta dehtela ‒ rekla sta, da je tak bohinjski zrak. Ko sem utegnil in sem prihajal domov, že zunaj na stopnicah sem ju duhal.