gruča (414)

rokami in nogami vpet v klado.	Gruča	ljudi okrog njega.Ob njem stoji	A
in gleda v vodo; kmalu se zbere	gruča	ljudi, kmalu je poln ves most	A
Lloydovemu stolpu. Tam je zbrana	gruča	ljudi, in tako mirno gredo mimo	A
huškne zrakoplov skozi okno in se	gruča	zgnete ob njem, da sledi širokim	A
zrakoplov izginil za vogalom, se je	gruča	vrnila sredi razreda. »Te počitnice	A
slednjič prihrumi in obkroži ga	gruča	mesarjev in težakov.Ob stranicah	A
Kanalu, je obkolila voz in bank	gruča	kupovalk.Kakor ob avtomobilski	A
vračali kolesarji iz mesta v vas,	gruča	se je peljala mimo borovega gozdiča	A
nasmejani sklonijo nad krmili in	gruča	zareže v rezek kraški zrak po	A
prepovedi (čemu takšna prepoved?)	gruča	iskala vode v zidani lopi prav	A
obvarovati, da ga ne bi pomendrala	gruča,	ki je sredi posode trda črna butara	A
izhodu, se nato vračajo sami.	Gruča	v modrih haljah pa vztrajno čaka	A
gledali ven in se je pred kavarno	gruča	gospodinj drenjala ob dvema kraškima	A
njem. Glava je obrnjena stran in	gruča	ji obrača hrbet, takó da usta	A
je planila na osvetljeni oder	gruča	kolesark kot krdelo kričečih napadalcev	A
bolj potuhnjeno odzvale, a že je	gruča	izginjala v novem predoru, temo	A
dovtipu, ki se mu krohota cela	gruča.	Vrnil se je in starka z moškim	A
na kupu, ravne in vitke, kakor	gruča	gojenk v katedrali, in šelestele	A
griča. Na hrbtu griča je bila	gruča	temno zelenih dreves.Izza njih	A
Strnjene so bile na kupu, kakor	gruča	preplašenih otrok.V dolinah in	A
roba se je prikazala precejšnja	gruča	ljudi.Priostril sem pogled in	A
ko je našemu dedu zbil krsto.«	Gruča	se je naglo pomikala po cesti	A
kamniti ploščadi nekaj klepetulj in	gruča	vaških smrkavcev.V vežnih vratih	A
večerno sonce, zato se mu je vsa	gruča	bližala kakor črne sence.	A
minirali!« Okrog očka Orla se nabira	gruča	ljudi: stara Obrekarica, ki si	A
puškami. Na trgu je že velika	gruča	ljudi.Pred njimi je strojnica	A
vasi. Na cesti blizu Drage stoji	gruča	italijanskih vojakov in moli roke	A
vogalu hleva je zbrana velika	gruča	partizanov in domačinov.Med njimi	A
pokriva z odejo in stiska k sebi.	Gruča	partizanov se približa.	A
klancu, že se je v hipu zbrala	gruča	razposajenih otročajev, ki so	A
radovednosti. Pred sodiščem pa taka	gruča	ljudi.Sorodniki in znanci in vsak	A
Leninovem trgu je molče stala	gruča	ljudi, nekaj črncev je opletalo	A
premikala počasna in valujoča	gruča	ljudi.Kot skozi sen se je najprej	A
ogenj, je vzklikala razjarjena	gruča,	ki se ni in ni hotela umiriti	A
kamor je bil namenjen. Črna	gruča	hiš je bila stisnjena pod sleme	A
nemara pa se mi sanja ta temna	gruča	hiš in ta pasji lajež, ta potok	A
po vsem telesu. Zunaj je temna	gruča	ljudi, na nekaj se pripravljajo	A
začela dreti počasna in široka	gruča	jezdecev, pomešana med vozove	A
topov, pri vhodu je bila večja	gruča	oboroženih soldatov.Neko ženšče	A
navzgor sončna svetloba, Sava.	Gruča	hiš je Kranj, naprej je Ljubljana	A
sem pomislil. Na oglu je stala	gruča	ljudi, ki je z vznemirjenimi glasovi	A
kaj, potem je šel tja in ogromna	gruča	ljudi je stala na pragu kavarne	A
Videl sem, da se okrog njega zbira	gruča	sivih. Ko sem se prerinil bliže	A
zaprtimi pazniki je stala temna	gruča	mož z rdečimi trakovi in nekoga	A
stran 289 . / Obhajala ga je	gruča	fantov, ki so ga občudovali na	A
Pred kazinskim vrtom je stala	gruča	častnikov, ki so ga veselo pozdravili	A
zdajci slovenska pesem; pela jo je	gruča	slovenskih delavcev, ki je blizu	A
živahno kretanje in beganje, le	gruča	Turkov se ni premaknila.Katica	A
družbo. Pred točilno mizo je stala	gruča	častnikov v živahnem pogovoru	A
se razgovarjali, skraja vsaka	gruča	o svojem osebnem predmetu, a kmalu	A
ravno zavila proti hiši glasna	gruča	ljudi s svetilkami. Naprej je	A
zbirala okoli naju vedno večja	gruča	smejočega se občinstva.Mene je	A
stopal proti domu. Kar me ustavi	gruča	ljudi, suvereni narod je zastavljal	A
Dolenjskega je ‒ že tretjič tja.	Gruča	fantov je pila žganje.Tudi meni	A
kjer si je bil izposodil lestvo.	Gruča	je stopila bliže k zidu.Kolenov	A
ogovarjali. Včasih je udarila ta in ta	gruča	v vesel smeh.Nekateri fantje so	A
nazadnje se je pa ganila vsa	gruča	in šla v gostilno. Ko je Jančar	A
sešla z njim. Pred pošto je bila	gruča	žensk.Vse so izpraševale: »Ali	A
Krog Petrina se je nabirala	gruča.	»Privezan, privezan, kaj se pravi	A
drhtela in žarela od radosti.	Gruča	vojakov je obkolila sivobradega	A
zgrinjale krog vojvod. Vsaka	gruča	je bilá pisana od kožuhovine,	A
Istokos! Istokos!« Obstala je	gruča	sprehajalcev in ga pozdravila	A
zarja. Na okopih se je že zbrala	gruča	veljakov in starešin v posvet	A
moža do moža. Vsaka četica, vsaka	gruča	je imela natančno določeno delo	A
stari Sloven z groznim rikom,	gruča	Slovenov se je stisnila v neprodiren	A
Spočetka je zamrmrala nejevoljna	gruča.	Ali končni ukrep je bil, da so	A
Množica se ni več oglasila.	Gruča	za gručo je zapustila trg in kmalu	A
v čigar bližini se je zabavala	gruča	vaških otrok, ki so ob njegovim	A
zalezuje ... Kjer se je sestala	gruča	ljudi, vrinil se je mednje, privzdignil	A
ulici. Prišla mi je nasproti	gruča	ljudi, ki je kričala vsevprek	A
Zmerom večja in gostejša je bila	gruča,	kričanje in vpitje zmerom zaglušnejše	A
visoka črna jagned, prikazala se je	gruča	mladih hrastov ali tenkih brez	A
smeh in prijazno govorjenje.	Gruča	ljudi se je usula iz veže; pridrvilo	A
Pred krčmo se je gnetla velika	gruča	ljudi in je zastavila vozu pot	A
videl visoko z voza, kako se je	gruča	za hip razmeknila.Sredi gruče	A
je prikazal in je spet utonil;	gruča	se je zgrnila, kričala je zmerom	A
bil žalosten. Velika je bila	gruča	okoli njega, in kolikor dalje	A
s pisanimi trakovi okrašenih.	Gruča	veselih, glasnih, rdečih, že hudo	A
Pomagajte!“ Zbrala se je črna	gruča,	na tla so vrgli Damjana in so	A
Mařenka je molčala. Velika	gruča	otrok se je bila zbrala okoli	A
je vršilo kakor po navadi, samo	gruča	se mi je zdela gostejša in glasnejša	A
hodil, ko mu je privrela naproti	gruča	ljudi.Zasopljeni so bili in prašni	A
gnetla, prerivala, suvala, teptala	gruča	teles in ni mogla dalje.Razločil	A
rakev. Tedaj se je razmeknila	gruča	ljudi na pragu in z razprostrtima	A
ustavili pred hišo. Tam je čakala	gruča	ljudi, ki so z velikimi, neumnimi	A
zazvenčali. Sredi izbe se je zagozdila	gruča	kričečih ljudi; Kačur je videl	A
glasom, da se je zbrala krog naju	gruča	ljudi.Ozrl se je in je prebledel	A
velike in rdeče. Nabrala se je	gruča	ljudi, ki so kričali in kleli	A
vodé: sredi vodé se je pozibavala	gruča	mrtvih muh, kakor da so se bile	A
se je prismejala prav do njega	gruča	razgretih, žarkookih deklic.	A
se počasi, kmalu je bila gosta	gruča	zbrana pred njim.Takrat je vzdignil	A
osat v resnici in od vekomaj.	Gruča	otrok se je zgnetla, zvila in	A
Globoko v ulici se je prikazala	gruča	kričečih ljudi.Gruča se je zibala	A
prikazala gruča kričečih ljudi.	Gruča	se je zibala na to, na ono stran	A
vzdignila roka, zazibala se je vsa	gruča;	za trenotek se je ustavila procesija	A
daleč; koncu ceste se je videla	gruča	dreves, voda je šumelaglasneje	A
- Onstran jarka je stala	gruča	mladih, belih bréz, čisto podobna	A
licih. Zadaj se je bila nabrala	gruča	ljudi. ”Kaj pa je s temi konji	A
blizu orkestra se je razgovarjala	gruča	elegantno oblečenih gospodov;	A
so bili razmetani vsekrižem -	gruča	otrok, ki se razgreti, žareči	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani