Z odmerjenimi koraki je zapustil Gradišče. Najprej je krenil k poti pod vrtom, od tam pa k vaškemu vodnjaku ob cestnem križišču, v čigar bližini se je zabavala gruča vaških otrok, ki so ob njegovim prihodu mahoma utihnili in se mu deloma začudeno, deloma strahoma umikali.
»Otroci, ali veste, kje so Gradnikovi?« jih je nagovoril tujec.