SOD (7.115)

In ravno nagle sodbe, preki	sod,	se zde mnogim ljudem višek pravičnosti	A
Gospod komisar. Nov	sod	sem nastavil, pa sem se precej	A
Moji sluge bi mi bili skoro večji	sod	vina po kleti izpustili. FRIDRIH	A
si podmitnik. Kje je cesarski	sod,	da pričam? HERMAN Ha, kdo se	A
je prvo v vasi. Dolenc. Cel	sod	upam, če hočete... Žagar.Ni treba	A
»Pripeljal nemara s sebój cel	sod	Slovenskih je Svetih Písem;	A
svili? Tam v sénci kraj njive	sod	vina leží; Dolenjca pijó vsi iz	A
praznovati, naročil vinski sem vam	sod.	In pili so; kot gobe suhe vsi	A
z vínom, onda vstane, pa na	sod	omáhne, in na prsi mu omáhne	A
Točajka! en liter, en štefan, en	sod!	Saj danes je njena poroka,	A
Slaniki V Ljubljano je prišel	sod	s slaniki. Vprašali so jih po	A
najboljšega vinca sem natakal v ta	sod,	zdaj pa teče iz njega ta gnusna	A
popoldne žro, menda niso kakor	sod	brez dna.Malo kruha jim nesi ven	A
črnino, ki mi jo bo on pripeljal.	Sod.	Dva soda.	A
pa se je naslonil na bencinski	sod;	čepico ima na glavi, takó ni videti	A
nikdar mogel. Tak jud: debel ko	sod,	melje pa kakor tercijalka. In	A
ki komaj gledate iz masti." „	Sod!	" „Tubo!"	A
skale in butale ob velikanski	sod,	da bi dolgo odmevalo: na soškem	A
se kotali po cesti, kakor bi se	sod	trkljal z vso naglico ter se odbijal	A
primerjal temu sivemu morju, prazen	sod,	ki se je spenjal na valovih, pa	A
bo zrušil sam vase kakor star	sod	na soncu.Potem je bolečina počasi	A
tudi nekaj orožja, puške, sablje,	sod	vina, sod smodnika, romarske cule	A
orožja, puške, sablje, sod vina,	sod	smodnika, romarske cule in bisage	A
nekakšnim tihim zadoščenjem zabrisal v	sod	za odpadke.Med vožnjo do doma	A
kupice in pridno črtal s kredo na	sod.	»Tonček!« je dejal svojemu sinku	A
Vedno se režiš kakor razsušen	sod.	« »Zato grem pa tudi po orglice	A
kraju, kjer je celjski krvavi	sod	izvrševal svoje obsodbe. »In kako	A
pregraje je bilo ognjišče in vinski	sod,	tokraj je bila pa dolga, ozka	A
zarana prikotalil pred gostilno cel	sod	vina in mu dal bokal namesto kozarca	A
generale in Tita, sam pa je nagnil	sod	in je pil kakor in kolikor se	A
verjamejo, hodijo še danes kukat v	sod	in merit praznino. Vina pa se	A
glave in bo županova načepila olov	sod,	za katerega daje sam in ki bo	A
odznotranji glasovi so utihnili, njun	sod	je bil na ami, tlenje pogašeno	A
si otel; zato boš pa dobil vina	sod,	ki drži petdeset malih veder,	A
tako dolgo bom ležal, dokler bo	sod	moker, pa dokler bom imel kaj	A
blizu božiča. Šele potem, ko	sod	poje, začno tudi skopováti z vinom	A
človek trpeti, preden ga dene v	sod:	jeseni je plastíti, spomladi se	A
druga kop; kdo ima tačas moker	sod?	Prijel pa tudi ne bo nihče za motiko	A
poskusil dati priimek »petrolejni	sod«	; pa ta priimek se ga ni prijel	A
ročno ujela miš, jo izpustila v	sod	na vozu in sod zamašila.In so	A
jo izpustila v sod na vozu in	sod	zamašila.In so bili potem možje	A
možnarji. Tisti hip je župan odmašil	sod,	da pogleda noter, pa je prestrašena	A
drugovi zapregel koš, naložili so	sod	in so se peljali na hrvaško stran	A
kršitve te naredbe proglasi preki	sod.	Po naročilu poverjenika: Fridolin	A
izvršilni organ!! Zagroža se preki	sod!	!! Nič vsega tega javnost ni videla	A
4 gornje naredbe obeta preki	sod!	!!!‒ Ali ima p. n. gospoda primerno	A
sem ponj in ga vlekel pred svoj	sod.	»Tega pokusi, šalobarda!«	A
z glavo. Zapisnikar zleze za	sod,	prižge vžigalico in dožene, da	A
njegovo vino. Zapisnikar zleze za	sod,	prižge vžigalico in dožene, da	A
jih bilo treba kakor slanike v	sod.	Tukaj pred to svetovno znamenitostjo	A
kjer je pred desetimi leti stal	sod,	tam je stal še danes.Prinesla	A
Pankrac, napihnjen in otekel kakor	sod.	Nad njim se je vozil v zraku jastreb	A
očitki. Vina je zmanjkalo, nov	sod	bi bilo treba nastaviti, kako	A
paprika, a okrogel kot vinski	sod.	Ravno taki so vsi drugi gospodje	A
gnojá je bil ukopan velik prazen	sod;	čemu da je bil tam, čegav da je	A
Pobral je še ostanke, zalučil jih v	sod.	”Náte, duše zavržene, za zmerom	A
nagnil se globoko in pogledal v	sod.	Zmerom bolj natanko je razločil	A
do vrat. ”Vprašam te zdaj, ti	sod	natlačeni: kóga pa si mislil,	A
stojite tukaj in gledate, ko ta	sod	natlačeni suje poštene ljudi v	A
To je! ... Tisti natlačeni	sod	je pognal jetično žensko na cesto	A
njegove kletke je ležal velik prazen	sod.	Nekega jutra sem prišel pogledat	A
trda. Ponoči se je bila vzpela na	sod,	spustila se na drugo stran ter	A
za kapljo ... brez konca; nobeden	sod	ni tako velik, da bi nazadnje	A
pomislil, da ima dno celo največji	sod.	Prišel je k oderuhu.	A
do smrti utrudil. Pa leže pod	sod,	da bi pil in hlastne preveč; vstane	A
/ . / stran 15 . / niti celó	sod	vina in ga varno zvaliti v klet	A
pa je našel v svoji kleti odprt	sod	in pol vedra vina na tleh.V vinu	A
ki se požganka natepeš pa pod	sod	ležeš?« »Tudi kaplje je nimam	A
in mu ukazal, naj zapelje velik	sod	vina v hišo grofu Jeronimu Thurnu	A
naslanjaču, »dacar Bandel je pripeljal	sod	vina.« »Kakšnega?« je renčal grof	A
je Maraž nad Kanalom spravljal	sod	čez Sočo, se je usadil predenj	A
desetkrat ves dac in še pol dne lovil	sod	iz vode, kamor se je zvalil.	A
močni hlapec. Zavalil jim je nato	sod	vina na cesto, da bi čakali, ostali	A
Ni daleč.	Sod	vina dam, ni mi ga žal, da ste	A
sva pod grajsko ozidje skrila	sod	smodnika. Samo kamen je treba	A
pečenka je na mizi!« »Zraven pa	sod	najboljše vipavske kapljice...«	A
pozneje pa smo ulovili na reki velik	sod.	Ne vemo, kje se je iztrgal, a	A
gospodarju in z dvema suličarjema urno	sod	zavalil na plano. »Čep gre skoraj	A
»Čep gre skoraj na polnem v	sod,	« je Majnhalm potlej veselo dejal	A
je umen Primskovčan pripravil	sod	domačega vina, da bi ga po maši	A
grajskem dvoru danes velikanski	sod	vina in dolga miza mesa, kar se	A
na dvorišču. Tam je bil velik	sod	nastavljen in tlačanje, grajski	A
Večidel so vino rešili, le en	sod	jim je ušel izpod rok in se grmé	A
tolarjev iz žepa in jih vrgel na	sod	pred mešetarja. »No, bo že, bo	A
bobneli, kakor če tekaš na prazen	sod.	Možje so bili štirje enake velikosti	A
privale štiri sode vina. Vsak	sod	je jemal deset veder, še rajši	A
kaka nesreča me je letos zadela!	Sod	najžlahtnejše starine se mi je	A
mojo revščino. Izgubil sem cel	sod	najboljše kapljice, potem pa še	A
valiti okoli cerkve velikanski	sod	vina.Valil ga je neprestano dve	A
zvon, sta zdrknila dimnikar in	sod	po strmini navzdol in iz daljave	A
Razsekal je z blagoslovljeno sekiro	sod,	da je izteklo vse vino po tleh	A
tudi ne bomo potrkali na vsak	sod,	če je poln in prazen.’Jaz sem	A
ki sta vlekla s težo navkreber	sod	metliškega vina. Tonček vpije	A
prijateljem v hram, izprazni poln	sod,	vzame vino, prazen sod pa jim	A
izprazni poln sod, vzame vino, prazen	sod	pa jim pusti.Prijatelji gredo	A
Prijatelji gredo v grajski hram, izbero	sod	najboljšega vina in vzamejo vino	A
pride in veli: »Priskrbel ti bom	sod	žlahtnega vina, ki se ne bo nikoli	A
večer svoj čudoviti, neizčrpni	sod	vina. Drugi dan je jel kmetič	A
stekleni gorí, v meni nori? (Vino,	sod,	steklenica, človek.) ◆ Kdo objema	A
Gospodar, ki devlje vino v smrdljiv	sod,	in gospodinja, ki spravlja kruh	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani