nas (1.501-1.600)

posebno neusmiljeno pikala	nas	uboge Slovence, katerih	A
pregreha na svetu je ta, da	nas	je Bog ustvaril za Slovence	A
za njegov trud smo, kar	nas	je bilo pri ognju, zvrgli	A
resnica, da ga nihče od	nas	ne bo pil do sodnega dneva	A
razdražene gornike. Pri	nas	bi bila menda ravno taka	A
stanujoči. Kar je pri	nas	»izba« s častitljivo velikansko	A
prihranjenih za župnika in za	nas,	ki smo prišli v njegovi	A
po duši, ko stopi pred	nas	ljubezniva prikazen, ki	A
nekaj pa tudi vino ‒	nas	je vse čudno ogrelo, zdelo	A
leti prijatelji, ki so	nas	enako domoljubje in enaka	A
popularnejša od raka. Pri	nas	vsaj ga pozna vsak samosrajčnik	A
zadovoljno pristavlja: »Pri	nas	je sicer vse drugači,	A
sicer vse drugači, pri	nas	pod vodo le rak junači	A
in ukusen, za vse drugo	nas	ni nič briga.In pa, ali	A
zgoraj sami rekli, da pri	nas	vsako dete pozna raka	A
dete pozna raka? Pustite	nas	torej na miru z njim!	A
vsem tem, da raka pri	nas	pozna vsako dete. Koliko	A
Kaj se je godilo dlje,	nas	ne zanima, in to tem manj	A
zanima, in to tem manj, ker	nas	je tudi ta porok pustil	A
zdušni, reči moramo, da	nas	od vseh teh odgovorov	A
krivde večja polovica na	nas.	Prav se nam godi!	A
In pa še malo sram bi	nas	moralo biti, ko bi se	A
Kaj nismo rekli, da	nas	ta knjiga ne pusti na	A
junak! Saj smo vedeli, da	nas	Knjiga prirode ne prevari	A
predno pride rak, mine	nas	potrpež.In pa, kdo ve	A
poprej. Prirodopisec	nas	pozdravi prijazno, a mi	A
prijazno, a mi mu povemo, kaj	nas	je dovelo k njemu. Koliko	A
nekoliko pomisli, potem	nas	omeri od nog do glave	A
pogled in boječi se, da bi	nas	ne odpravil s kakim površnim	A
parov udov. V tej misli	nas	potrjuje tudi prispodabljanje	A
kajti ako kje, velja pri	nas	primerjajoče raziskovanje	A
vrečice ni po tem, da bi	nas	mogla posebno zanimati	A
Metuzalemi redki, vsaj pri	nas.	Saj nima miru.	A
rakov na žvižg, vendar	nas	zagotavlja, da še okoli	A
velikem delu Azije. Pri	nas	se nahaja po vseh vodah	A
in zabuhlega lica, ki	nas	spominja žabe. V zemlji	A
Zeleno vodno žabo pri	nas	jedo, severnim Nemcem	A
odločno. ‒ Prevaril bi	nas	rad, da bi ga izpustili	A
so prišli Madžari in so	nas	hoteli pregnati. Kaplar	A
tudi jemo lažje. Novincev	nas	je mnogo. Večino imamo	A
Mi smo ko stroji; kakor	nas	naravnajo, tako se sučemo	A
poročnik Nagy. ‒Žalil	nas	je, ‒ je vzkliknil major	A
vsem. Zmrzujemo, da se	nas	Bog usmili. ‒Nekaj strašnega	A
dva Nemca. ‒ Usmilite se	nas!	‒ je obupno zaklicala	A
pogumno, ‒ prepričan sem, da	nas	hoče sovražnik na poseben	A
‒Kakor se vzame. Ako	nas	sovražnik ne opazi, nas	A
nas sovražnik ne opazi,	nas	ne zadene nič hudega,	A
vojaki najboljši. Čaka	nas	težka naloga.Prikrasti	A
skrivnostnem gozdu, Bog ve, kaj	nas	čaka. ‒Tudi meni je nekako	A
sovražnikovem ozemlju in	nas	lahko vsak trenutek opazi	A
XVII. Prevaril	nas	je, ‒ se je jezil general	A
Vkljub temu pa mislim, da	nas	je opeharil? ‒Zakaj pa	A
/ stran 170 . / ‒In	nas	izdal? ‒ je vprašal poročnik	A
Ob devetih se vsuje na	nas	vsa sovražna sila. Častniki	A
verjeli, da si eden izmed	nas,	si lahko prepričan, da	A
najbolj sveto izročilo	nas	pastirjev.V piščalkah	A
je ne sme nihče, razen	nas	koritarjev, vzeti v roke	A
Boga, ki se norčuje iz	nas	Ciganov?Prišel si že jeseni	A
živec bodo potegnili iz	nas,	starcev, ki smo jim dali	A
sploh ne slišimo, kako	nas	kličeš na pomaganje!	A
Boš videl. Bog se	nas	bo usmilil.Ve on, da ne	A
imamo. Zdaj tudi vemo, da	nas	tu zmeraj nekdo čaka.	A
kaj vmes in zmeraj so	nas	vrgli ven.Zato mi je zdaj	A
še najraje bi, če bi	nas	tudi v Lacki romi nagnali	A
pljunil tudi Halgato. Prav	nas	Cigane imajo posebej na	A
domačimi se niti ne ozrejo,	nas	pa že okoli vogala zavohajo	A
nekaj neseš. Neseš in na	nas	Cigane prav nič več ne	A
Kajti, ljudje, Cigani ‒ to	nas	tako ne pripelje nikamor	A
še zase nima! On še od	nas	jemlje, ne da bi komu	A
ustrašil Cigan. Vrag naj	nas	vzame, če nismo ljudje	A
tintni svinčnik. Za vse	nas	‒ in zagotovo ne samo	A
in zagotovo ne samo za	nas	‒ je to pomemben dogodek	A
vse je luknjasto, rja	nas	žre!Propadli bomo, zagospodari	A
petletka bo pod vprašajem, če	nas	takoj ne rešite!’In kaj	A
ukradenim blagom, ko pa so	nas	zaradi njega prav oni	A
bolela ta njegova nesreča,	nas	pa ta njegova samota.	A
Ne gre nam v račun, da	nas	je kar tako doletela!	A
so se odmikali. Da	nas	ne boš pokozlal!? Da se	A
že vseskozi mislijo o	nas!	Vso pravico imajo tudi	A
mi je samo zazdelo, da	nas	je Pišti pustil na cedilu	A
tablete grem, ki jih pri	nas	nimajo, mi je pravila	A
vsesplošni preplah in	nas	prepričati, da je treba	A
pošteno nadeval. Fantje, ta	nas	res voha! se je otročje	A
njegovo pravico. Vzel bi	nas	tu dva tri za priče in	A
Bilo pa je tudi res, da	nas	zavodskih gotovo ne bi	A
povsem iztegniti. Tako	nas	Iliada pouči, da tehnica	A
medtem ko se to tu vpričo	nas	dogaja? Glej!? je vzkliknil	A
uslužna. Dva, štiri, šest,	nas	je preštel zvodnik, ker	A
potne liste. Počastila pa	nas	je z obiskom tudi matka	A
To so ti moji fantje,	nas	je predstavil Lepec.	A
je nasmehnila matka, ki	nas	je pozdravila tako, da	A
je nato spet ozrla in	nas	potehtala s pogledom.	A
Ti le kar mirno. Zaradi	nas	si ne delaj skrbi s kamro	A
bi se vendar tudi pri	nas	našla! ga je povsem prevzelo	A
enega šraufa, ki ga pri	nas	ne dobiš, propadla delavnica	A
nato ukazal. Prav briga	nas	vse skupaj za rezervnega	A
bi mu moral kdo izmed	nas	še kaj reči ob grobu?	A
zmedeni jesenki veter,	nas	je kajpada na mah premočil	A
dolgem blatnem plašču in	nas	je premeril, kot bi pravkar	A
domislil nečesa primernega in	nas	odrešil zadrege. Tedaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani