nas (1.001-1.100)

Justina je ležala pri	nas	še mesec dni.Ko je vstala	A
mnogokrili jesenski veter, ki	nas	zvesto obiskuje že iz	A
višave. Ko se je pri	nas	naveličal tega enakomernega	A
tudi k nam. Sredi noči	nas	je zbudil trušč.Takega	A
se morali zahvaliti, da	nas	vojaki niso vrgli pod	A
Mama je spet legla,	nas	stisnila k sebi in nam	A
mando in cartolina ...« Ko	nas	je opazil vrh stopnic	A
nam je široko zarežal in	nas	začel vabiti, naj pridemo	A
potegnili noge kvišku, da	nas	ni mogel doseči, je šel	A
Ded je vzel pipo iz ust,	nas	premeril izpod obrvi in	A
kuharjem tako udomačili, da	nas	je mimo deda dvignil s	A
odnesel v kuhinjo in	nas	posadil na klop za ognjiščem	A
zajeten kos in silil v	nas:	- Le jejte ga	A
dva jabolčna zavitka ter	nas	hotela odgnati s sabo	A
se in jo prosili, naj	nas	pusti v kuhinji »vsaj	A
kolniku. Mora je legla na	nas.	Nič več nismo silili v	A
nekaj grozljivega. Mama	nas	je potisnila v kuhinjo	A
razlezel široki obraz; spet	nas	je posadil na klop za	A
vrnila in se ustavila pri	nas.	Bila sta premočena do	A
stražmojster. - Smrt	nas	bo rešila.Vse bo pobrala	A
stopnicah ubrali k mami, ki	nas	je takoj slekla in spravila	A
več. Tako je bilo pri	nas,	ko je po treh letih vojaške	A
debeli fižol, ki mu pri	nas	pravimo očetov fižol ali	A
še preden smo ga našli,	nas	je cerkovnik Štefe poklical	A
Čudno pa je bilo, da	nas	njena resnična smrt vendar	A
globoko pretresla, kakor	nas	je pretreslo v jeseni	A
je tudi Božena utonila,	nas	je tako globoko presunila	A
bil komaj pet minut od	nas.	S sestro sva nabrala teloha	A
naročju in rekla: - Kar pri	nas	naj ostane, dokler je	A
solne kisline, ki ji pri	nas	pravimohudičevo olje,	A
v poštev ne vzeli. Za	nas,	hribovce, posebno za tiste	A
obregnil vanj: ‘Zdaj pri	nas	ni več države, temveč	A
razmišlja. Toda preden	nas	eden kaj razmisli...« Zamahnila	A
kar ni preprosto, ni za	nas,	stare babe... Naposled pa	A
mogel verjeti, da je pri	nas	že v otroku skrito tako	A
utegnil, se je oglasil pri	nas.	No, vse je šlo srečno do	A
smrti sem davi prišla, ko	nas	je Kadetka zmotila.Saj	A
Tukaj. Pri	nas.	V Obrekarjevem dobu...«	A
Z nami moraš delati in	nas	moraš ubogati.Delati moramo	A
posebno. Dva zmaja sta, ki	nas	žreta: cerkev in kapital	A
pokazal osle. »Ne, pri	nas	jih zaenkrat pa res nimamo	A
je s teboj - - ki si za	nas	krvavi pot potil - -	A
Marija - - - ki si za	nas	krvavi pot potil - - jutri	A
povedal, kakšen red je pri	nas.	Vstajali boste, ko vas	A
začela Kovačka, »samo tega	nas	Bog varuj.Našemu zmeraj	A
zasmejal Ernest, »ker bi	nas	ne bilo.« »Hahaha	A
dobro razumem. Ko smo pri	nas	popravljali hišo, smo	A
hišo, obljubljal je, da	nas	bo peljal domov in zdaj	A
ne bi jecljal: »Pri	nas	ni prostora.Komaj, da	A
ženitovanje, kakršnega pri	nas	ne pomnimo; ni bilo samo	A
prepirali, je stopila k nam in	nas	pretepla.Tudi zavpila	A
njenih kolenih in ona	nas	je učila moliti in peti	A
otroci. Ne, poljub ni za	nas.	Tolminec poljuba ne mara	A
nam je dala večerjo in	nas	spravila spat, je privila	A
tolminski dekan, da bi	nas	preizkušal, koliko smo	A
se je bila takrat pri	nas	strogo razdelila med dopoldančarje	A
pretresljivo novico, ki	nas	je vsa pretresla.Ti se	A
imajo toliko kakor pri	nas	kamenja na gmajni, pa	A
zakaj prej ali slej bo	nas	vse doletela sreča.	A
poštarji so stanovali pri	nas.	Imam dve hčerki, ki govorita	A
otročarija! Vseh Slovencev	nas	je komaj za dobro pest	A
prejšnji vojni. Še enkrat	nas	bodo prodali Lahom!«	A
»Ne! Ne bodo	nas!	« reče ognjevito.Obraz	A
smrkavcem bajtarskim, ki	nas	ženete v pogubo!«	A
prepričevalno. »Vi mislite, da	nas	je samo pet.A nas je že	A
da nas je samo pet. A	nas	je že na tisoče!Nas je	A
A nas je že na tisoče!	Nas	je vojska!«Potegne iz	A
s partizani! Samo pri	nas	smo Mussolinijevi hlapci	A
brati: »Sa‐mo mi‐li‐jon	nas	je, milijon	A
»Kje?« »Pri	nas.	« »Vsi?«	A
nam, bo izgubljen ... za	nas,	zase - in zate ... Mislim	A
in tisoč tri sto let	nas	veliki pohlepni narodi	A
trgajo na kose! Požreti	nas	hočejo! ... Zakaj ? ...	A
zmagali bomo!« »Pa če	nas	vse hudič pobere!« zagrmi	A
pred Gorico. Včeraj so	nas	vrgli iz Čepovana.Jutri	A
vrgli iz Čepovana. Jutri	nas	bodo potisnili v Kozje	A
je star? ... Starih pri	nas	ni!Vse je mlado!	A
slovesno. »Medtem ko je pri	nas	divjala najhujša ofenziva	A
»Ali je bil kdo pri	nas?	« vpraša očka Orel z globokim	A
»Si videl? Pri	nas	je res pogum doma!«	A
»Ne, otrok moj. Pri	nas	se morajo še mrtvi skrivati	A
trza z mišicami. »Ali	nas	poznaš?« ga strupeno vpraša	A
vprašal Janez. »Zato, ker	nas	mori!« je odbil Okrogličar	A
bajti, kakor pravijo pri	nas	kuhi, pometanju, pomivanju	A
mejnike, kakor pravijo pri	nas,	če se kdo kar na vsem	A
svoji lempi, kakor pri	nas	pravimo obilnemu trebuhu	A
muho, kakor pravijo pri	nas	tistim trem dlakam, ki	A
zakaj? Ker se je pri	nas	navadil slovensko, ker	A
...« Kadar stopi pred	nas	nesreča v vsej svoji goloti	A
mimo. Rekel si, da pri	nas	ne bo imela sonca, da	A
ki oznani, da se je v	nas	utrnila velika, razumna	A
Bila je prepričana, da	nas	je obsedel hudič.No, in	A
na enem koncu. In pri	nas	je že tako in tako na	A
pribije Hlipov Lojz. »Nekaj	nas	mora iti na drugi konec	A
sodnika. Dolga vrsta	nas	je, ki smo te bridkosti	A
doživeli, in dolga vrsta	nas	je tudi tistih, ki smo	A
jo boste praznovali pri	nas.	Ali se vam uboga mati nič	A
tistih ur, ki so šle mimo	nas,	ne da bi jih polno izživeli	A
tudi velik človek; pri	nas	seveda študirajo samo	A
drobni oblački, ki jim pri	nas	pravimo ovčke.Zinka se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani