na (2.501-2.600)

bila med durmi stopila	na	stol za Komarjem in se	A
Komarjem in se nasloni	na	njegovo ramo: Daj, da	A
temu ljudstvu, ki zaupa	na	oko in na besedo, kakor	A
ljudstvu, ki zaupa na oko in	na	besedo, kakor otrok?Pomislite	A
kakor škodljivo breme	na	tej poti do kruha.Tisti	A
jim znamenje! Pokaže	na	duri v ozadju.Tam so	A
stran 54 . / in bo ostal	na	vekomaj, zato ker je hrbet	A
Ti nas boš zmerjal? -	Na	cesto!- Udarite! -	A
JERMAN stopi z eno nogó	na	stol, z drugo na mizo	A
nogó na stol, z drugo	na	mizo: Hlapci! Med vas	A
ga potisnil skozi duri	na	desni; stopi pred duri	A
Jermanova izba. Zvečer;	na	levi mizi sveča, na pisalni	A
Zvečer; na levi mizi sveča,	na	pisalni mizi svetilka	A
j z k a stoji ob mizi	na	levi in naliva čaj; G	A
leve GENI: Prah je	na	teh papirjih. JERMAN	A
bridkost? Če je treba	na	pot, kar palico v roko	A
ta ura. LOJZKA: Nocoj	na	Goličavo? JERMAN: Kam	A
Pod noč se napravlja	na	pot, pa izprašuje kam	A
JERMAN: Kdo je rekel, da	na	Goličavo? LOJZKA: Pij	A
bi se mi drugače zéhalo	na	svetu.Ali se spominjaš	A
Lepo zahvaljena. Ali	na	tej poti ne bom zapravljal	A
res, prav res že treba	na	pot? ZDRAVNIK: Kako	A
ZDRAVNIK: Kako mislite ...	na	pot? JERMAN: Ne vem	A
spremim. JERMAN: Z menoj	na	cesto, z nevernikom, pa	A
pa še o mraku? GENI:	Na	krščansko pot.Jerman	A
HVASTJA pride bliže,	na	levo, in postavi culo	A
levo, in postavi culo	na	stol: Pomislil sem, da	A
suknji? HVASTJA séde	na	levi: Bilo je, mislim	A
molčé preko sobe ter odide	na	levo JERMAN: Prezgoden	A
Pomislil sem, da boš	na	tej poti truden, lačen	A
za prijazno misel; ali	na	tej poti, kakor bo grenka	A
bodo srečale najine misli	na	sredpoti. LOJZKA: Jaz	A
LOJZKA: Poslavljaš se kakor	na	vekomaj. JERMAN: Človek	A
luči ugasnila; čakala bom	na	tvoj pozdrav! JERMAN	A
Glej, napravljen sem	na	pot ... daj mi roko!Pogleda	A
ozadje. ŽUPNIK: Blagoslov	na	pot!In če bi vam srce	A
kakor je pravičen. Stopi	na	levo; sveča sveti izza	A
zagrinjala. JERMAN v izbi	na	levi: Mati!- Le enkrat	A
od tujega greha ... Mati,	na	vaša usta gledam - o,	A
želján ... o mati, nikar	na	pot, dokler me ne blagoslovite	A
pisalne mize; pogleda	na	steno, kjer visi razpelo	A
AKT Velika izba;	na	sivočrnih stenah nobene	A
pogreznjena: od vseh duri	na	desni, na levi in zadaj	A
od vseh duri na desni,	na	levi in zadaj, vodi v	A
stopnjic. Zadaj nekoliko	na	desno, so široka vrata	A
desno, so široka vrata	na	koridor; kadar so odprta	A
križajo temni, nizki hodniki	na	vse strani; globoko v	A
človeka, ki gre mimo.	Na	levi so duri v izbo Jakoba	A
duri v izbo Jakoba Mrve,	na	desni v izbo Nine in njene	A
do ogla razpeta vrv in	na	vrvi visí zeleno zagrinjalo	A
V izbi sami je ob zidu	na	levi siromašna zofa; pred	A
peči stol; ob zidu	na	desni polica za knjige	A
---- Noč je; zofa	na	levi je malomarno pregrnjena	A
plahta in blazinica ležita	na	tleh.Na zofi sedi Peter	A
blazinica ležita na tleh.	Na	zofi sedi Peter Novljan	A
so svetle in velike.	Na	mizi pred njim nizka,	A
levo dlan. - V predelu,	na	postelji leží napol	A
potrka nekdo zelo močno	na	desno steno v predelu	A
počasi in malomarno okrene	na	postelji POLJANEC	A
Poljanec se vzdigne ter sede	na	posteljo. Vrata v	A
mi luč, Novljan. Gre	na	desno k polici in vzame	A
konca. POLJANEC sede	na	rob zofe, Novljan stojí	A
in luči - kaj ne vidiš	na	mojem obrazu, da sem obsojen	A
da sem obsojen? Tudi	na	Jakobovem obrazu je zapisano	A
obrazu je zapisano in tudi	na	Damjanovem.Ti pa pojdi	A
NOVLJAN: Kaj je tudi	na	njenem obrazu zapisano	A
v predel, postavi luč	na	mizo. NOVLJAN pobira	A
sem vprašal, če je tudi	na	njenem obrazu zapisano	A
vém. Obadva sedita	na	Poljančevi postelji; svetilka	A
Poljančevi postelji; svetilka	na	nizki mizi, tako	A
nadaljuje: Bojim se:	na	pragu se bo prikazala	A
Damjan potrka vdrugič	na	steno NOVLJAN zakliče	A
mislil ne bom ne nanjo, ne	na	vaju, pa bom vzdignil	A
ko je ležal Murn tam	na	postelji in sva se zmenila	A
Zakaj ti to zdaj prihaja	na	misel?To si že povedal	A
To si že povedal, znam	na	pamet! DAMJAN: Nič	A
senčnik, postavi stol	na	mizo, na stol svetilko	A
postavi stol na mizo,	na	stol svetilko. POLJANEC	A
bojiva. MATI odpre duri	na	desni; svečo ima v roki	A
vzame svečo in odide	na	hodnik; vrata so odprta	A
milosten popotnikom. Odide	na	desno. NOVLJAN gre	A
mimogredé ob srednji mizi	na	stol in skrije obraz v	A
odpahnejo duri MRVA	na	pragu; čokat človek, toda	A
klobuk visí postrani; stojí	na	pragu, gleda v izbo:	A
Gre čisto v ozadje, leže	na	svojo posteljo. MRVA	A
Stopi hitro v svojo izbo	na	levi. POLJANEC tiho	A
nató kozarec, postavi ga	na	mizo, séde in zakrije	A
uri! MRVA se vzravná	na	stolu: Saj ni to, če	A
vstáne, položi obe roké	na	Poljančeve rame: Čuj	A
jih napol odprte, gre	na	hodnik, da se vidi le	A
MRVA: Kadar si brenkal	na	kitaro in sem videl sanje	A
bi ti storil? Sedel bi	na	posteljo, brenkal bi na	A
na posteljo, brenkal bi	na	kitaro in bi sanjal.Ali	A
za mizo; Poljanec sede	na	posteljo, vzame kitaro	A
tiho. - Odpro se duri	na	desni, prikaže se mati	A
desni, prikaže se mati	na	pragu. MATI: Novljan	A
okna, gre in jo postavi	na	mizo. MRVA: Daj mi	A
Damjan potrka krepko	na	steno, Poljanec se zdrzne	A
široko odpró duri v ozadju.	Na	pragu se prikaže najprej	A
Dolinar NINA postoji	na	pragu, tako da ostane	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani