morda (3.101-3.200)

do njega!“ je mislil. ”	Morda	bi me vzel gor.“ Zgrozil	A
vratmi? Sanjalo se mu je	morda	nekoč o tisti hiši in	A
sanjah, išče jo, ko je	morda	ni na svetu?- Ej, Peter	A
nekdo za roko in vodil,	morda	v kolobarju, ves večer	A
kolobarju, ves večer in	morda	vso noč, dokler ga ne	A
silno breme. In padel bi	morda,	pokleknil v blato, da	A
potujemo, pa potujmo!	Morda	bo dal Bog, da se duša	A
z očmi, spoznal bi jih	morda	vsaj s spominom. Bo že	A
Deset let mi je bilo	morda,	ali še ne deset let, ko	A
bi bil pač do večera in	morda	na vekomaj, da ga ni priganjal	A
osojniški, ni počitka zate!“ ”	Morda	le pridem!“ si je mislil	A
pogrebu. Noč bo že in	morda	bo že jutro, ko se povrne	A
nadalje in bi se bila	morda	prerekala do polnoči,	A
Popotnik si, razbojnik	morda,	po zmoti nam v hišo poslan	A
to dva iblajtarja, je	morda	prazna beseda, iz pijanosti	A
greh, posebno pa, če je	morda	le še košček duše v njem	A
. / stran 191 . / ”	Morda	se pa duša le še usten	A
bi ga redil, pokopal in	morda	še za maše dajal!Ampak	A
strahotnem kamenju. ”	Morda,	“ so rekli, ”da ga potolaži	A
se jih ne boš odkrižal	morda	nikoli več, ako te uvrste	A
stara v koči. »Saj je	morda	res,« reče hči v opravičbo	A
glavo. »In za dolgo let,	morda	za zmeraj.« Dekle dvigne	A
tedaj se razstaneva ...	morda	zadnjič ...«	A
pred kristjansko rajo;	morda	pred huzarji, tuintam	A
Nikoli več, nikoli! Pač,	morda	se vrne kdo izmed njih	A
pripravljen, da bo treba	morda	še isti dan ali isto noč	A
bilo najmanj pet sto,	morda	celo osem sto.Naj gredo	A
njega so vlekli naprej,	morda	prav v Carigrad. Beži	A
preiskal pred odhodom,	morda	so jih zahrbtno umorile	A
si opasuje meč. »Drugič	morda	več, ko bo Bosna mirna	A
dušmanu omajati trdnjavo,	morda	izmuči obrambo s trdovratnimi	A
s trdovratnimi navali,	morda	premaga zunanji fort ali	A
fort ali zapali palisade,	morda	se zruši pred premočjo	A
spotoma ljudi, ali so videli	morda	trupo janičarjev z ujetniki	A
razgnal veter.« »Imaš	morda	zakopane novce in najbrže	A
ko sva udrla čez Uno,	morda	je danes že deseta obletnica	A
Utrujen sem.	Morda	pride pomoč ponoči ali	A
odbije hladno Herbart. »	Morda	si žele okrepčila gospodje	A
se ne uredimo. Čakaj,	morda	prihajajo pomožne čete	A
pred tednom, mesecem,	morda	že pol letom.Slučajno	A
za mestom. Tam ležiš,	morda	že dva, tri tedne, blizu	A
vprašal: »Sestra, ali ste se	morda	vendar odločili?« »Jezus	A
da še ni prepozno. A	morda	je bilo vendar.Tudi zdravniki	A
zdravniki se motijo.	Morda	je bilo vendar prepozno	A
vznejevoljila. Trdo je rekla: »	Morda	vas je Jezus navdahnil	A
štirinajstih dneh bom	morda	smela sneti obvezo raz	A
in voljo. In prav zato,	morda	ste opazili, ne vidim	A
bleda, slepa, pol neumna,	morda	prva, ki bo šla v tiho	A
visokorodna. Ali vam	morda	še ni znano, da je gospodična	A
še bolj zardelo. »Ali	morda	ne smem biti vesela?«	A
samo ljubo zdravje, in	morda	ga je Katra trpela in	A
sama ni vedela, zlasti	morda	tudi zato, ker je bil	A
moral biti in zelo reven.	Morda	se je v teh hipih celo	A
in ponavljal pred se: »	Morda	pa le ni taka in tako	A
oči, ni vedel nihče.	Morda	pa vendar kdo.A kdo?	A
Ne,« je rekla Anica, »	morda	ne bo prav tvoji mamici	A
zavisi od njene privolitve	morda	celo zdravje in življenje	A
mož čutil istega? Ni li	morda	ravno radi tega izostajal	A
tako svoje misli. In	morda	je še nekaj drugega vzrok	A
on ve. Za moško obleko	morda,	za žensko pa ne. Tedaj	A
žena skupaj v cerkev.	Morda	se je ravno radi tega	A
obšel strah, da li ni	morda	mrtev, in od strahu ledene	A
sem mu stregla. Ali pa	morda	še poreče: glejte tako	A
odredila in da je Anici	morda	hudo.Ali zakaj potem ne	A
z ramama Katra, »to je	morda	res.Saj je bil že tepen	A
resen mož je in lep, in	morda	tudi vse to ni tako hudo	A
Zakaj?« je vprašala ona. »	Morda	ni Lipe dovolj pameten	A
opazi, da je odšla. »	Morda	je že opazil in prihiti	A
legel na obraz. Ni li	morda	zaklicalo nekaj globoko	A
Kaj potem? Ali ne bo	morda	celo stregla tebi in detetu	A
te bodejo.« Takole je	morda	mislil Lipe, rekel pa	A
krščene in mrjoče? Niso bile	morda	duhovi, ki vodijo in spremljajo	A
bile te žene Parke? Ali	morda	slovenske rojenice?	A
ona sedaj čuti? Ali ni	morda	nič?Umreti!	A
nezaupna, češ, da jo je	morda	tudi desno uho varalo	A
da se ne bom možila?	Morda	radi lepšega?Hotela sem	A
njeno sobo do okna. In	morda	jo je videl, morda jo	A
In morda jo je videl,	morda	jo je klical z zadnjimi	A
tri, odzibal iz izbe.	Morda	niti vedel ni, kod je	A
in s skromno večerjo.	Morda	Anže vendarle ni bil tako	A
in Marjanica bi bila	morda	še zbolela, da se ni včasih	A
strmela pred se. Ni li	morda	klicalo v nji, da ni bilo	A
Anici? Spomnila se ni	morda	bridkosti, ki jo je bila	A
obdolžila za tatico? Ali	morda	ni od prvega hipa vedela	A
stresla se je ob misli, da	morda	jutri zjutraj ne bo več	A
videla luč, pa sem mislila,	morda	imajo bolnika, pa sem	A
segla v žep, katerega	morda	niti imela ni, niti v	A
divja v njegovem srcu, in	morda	bi bil pri dnevni luči	A
sanja Anica, kaj čuti:	morda	nebesa, morda smrt, morda	A
kaj čuti: morda nebesa,	morda	smrt, morda nič.	A
morda nebesa, morda smrt,	morda	nič. Zdravnik	A
da si mislil. Saj je	morda	res.Morda ga res nisem	A
Saj je morda res.	Morda	ga res nisem ljubila.	A
ne; pa sem rekel: ga	morda	ne bom niti videl več	A
slabosti vztrepetala, da je	morda	vendar huje. Tudi	A
je odgovarjalo. »Ali	morda	nisi hotela Anici pomagati	A
Jerica ozre po tujki, da li	morda	ne pozna njenih misli	A
raztogotila ona, »ali	morda	ne smem?« »Seveda	A
umiril, je zopet upala: »	Morda	pa prestane!«	A
Kdo ve?	Morda	pa je čutila nezavestno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani