ljudi (2.501-2.600)

strani poslušal prevesele	ljudi,	naposled pa je stopil	A
A vi,« se je obrnil v	ljudi,	»si vendar dajte dopovedati	A
Janezu bilo žal veselih	ljudi.	»Sicer bi pater	A
bi tiščali za menihi in	ljudi	opravljali.« Stičanom	A
videl. Tudi spotoma doboš	ljudi,	ki vedo, da je krščansko	A
in na pomagaj sklical	ljudi	iz dveh vasi.«	A
dobrega storili, kakor da so	ljudi	naučili umnega kmetovanja	A
pravico bi preganjali	ljudi,	ki dosti in pošteno delajo	A
se je brž pomešal med	ljudi,	ki so se motali za dijaki	A
postalo sredi vreščečih	ljudi.	Tako so se res obrnili	A
postavil tudi za kmečke	ljudi!	« »Kar meni povej	A
nič ne boji pisarniških	ljudi	... »Naj pride precej noter	A
tako lahko. Pisarniških	ljudi	bi moral poslati tjà,	A
je tudi, loviti poštene	ljudi	iz tuje gospoščine in	A
ni precej znal reči: »	Ljudi	sta ščuvala zoper mene	A
zapirati mirne, poštene	ljudi	iz stiške gospoščine.	A
se je zaslišal hrum več	ljudi.	»Gredo, že gredo ...!« je	A
Ne nori mi več ubogih	ljudi,	samo pojdi in jim povej	A
je potres, strah božji,	ljudi	oplašil in vse razmajal	A
ste med mirne in poštene	ljudi,	« se je opat nekoliko nasmehnil	A
obleko navadnih svetnih	ljudi.	»Te pravice tudi	A
lenobo in kakor da nismo	ljudi	učili umnega dela in lepega	A
nenadoma zaslišalo vpitje	ljudi.	Opat je mignil	A
in se nameril v krdelo	ljudi.	»Kaj je?« je postal	A
smemo upirati, njegovih	ljudi	v službi ne zavirati.	A
vedi to in ne zapeljuj	ljudi.	Kar precej pojdi z njimi	A
daljnih krajev prihitelo	ljudi,	da za vse še prostora	A
Kako veliko je upanje teh	ljudi.	Ali vsi vendar ne učakajo	A
da bi zona oblivala te	ljudi	in bi matere poredne otroke	A
samega sebe, pa psa in	ljudi	se boji.‒	A
žene ne morem in zaradi	ljudi	ne ...« »O, kaj takrat	A
me zašije, da morem med	ljudi.	Ali tudi jaz vem, da imam	A
Tam je skupina mladih	ljudi,	ki pokajo tobak iz debelih	A
odkoder je že prepoznaval	ljudi.	Pijan in razkoračen je	A
na mir in srečo drugih	ljudi?	... No, in kraja ni greh	A
zebsti menihe in njih	ljudi,	« se je star hlapec spomnil	A
spustiti toliko dobrih	ljudi,	jim je tudi valpet prišel	A
meniške vasi velike in polne	ljudi,	naše pa zanikrne in napol	A
Svobode ni pogrešal, med	ljudi	je dosti hodil. Tudi z	A
poskriti, pospraviti je treba	ljudi,	živo in mrtvo blago.	A
spravili najprej stare	ljudi	in otroke in potlej s	A
prazna, goreče grmade so	ljudi	pognale v zavetje gradišč	A
pameti je na prežo poslal	ljudi,	ne jaz ne deželni glavar	A
milostna sredi teh srditih	ljudi.	»Odsekaj mi že glavo!	A
»Ali imaš kaj svojih	ljudi?	« »Nimam.«	A
oči so mu hodile čez	ljudi	in iskale Lizo. Velikanka	A
da nas Bog ne pozabi ‒	ljudi	pa vsaj zdaj ne objedaj	A
vasi in na raboto klical	ljudi,	da bi se zažgani samostan	A
zamaknjenka, dvoje tako nevarnih	ljudi	s skrivnostnimi močmi	A
očeta in matere in svojih	ljudi,	živa pa kakor žerjavica	A
kraje in ogiba poštenih	ljudi;	ta grofovski oderuh pa	A
se dotakne samostanskih	ljudi	ali stvari!« »Ne, krvi	A
osrečimo dvoje mladih	ljudi	in preprečimo, da bi se	A
deželi in nagovarjajo	ljudi,	da bi se spet udarili	A
zdajle kje udarimo tiste	ljudi,	ki so se natepli v tole	A
taborišču so tujih, neznanih	ljudi.	Zdaj se je čudil tudi	A
Prevohati moramo, koliko	ljudi	je v gradu, a tale Peter	A
pa vendar ni prav, da	ljudi	zapeljuješ v praznoverje	A
pasti, zdaj lovi že tudi	ljudi.	Te dni mi je nevarno napal	A
divjačino in napada moje	ljudi.	« Suličarji so vedeli,	A
se zaletuje v grajske	ljudi.	« »Zaletel ‒ peč podrl	A
Pojdiva, da prideva do	ljudi	in poveva, kaj sva našla	A
Štajerskega, tudi škofijskih	ljudi	iz Gornjega grada, velika	A
cerkve je bilo že vse živo	ljudi.	Po tratini so goreli ognji	A
svetimi besedami plašiti	ljudi,	« je ta zmajeval z glavo	A
gosposki izdaja svoje	ljudi,	izgnati bi ga morali iz	A
trdovratnostjo starih	ljudi.	»Star sem, že ves trhel	A
247 . / krdelom svojih	ljudi,	zažgal grad, našo nevesto	A
252 . / Trg je bil poln	ljudi.	Sredi je stal oder, pregrnjen	A
polna učenih in slavnih	ljudi!	« »O, kdo pa poje?	A
obcestni razbojnik, da	ljudi	ne pustiš na miru?« je	A
vojščaki, vzemite še moje	ljudi,	« je baron silil, »samo	A
kar rado tišči mlade	ljudi.	Menišič, neizkušen in	A
in iti po svetu dobrih	ljudi	iskat. Žalostna je rekla	A
je kaka hiša, da bi jaz	ljudi	dobil, ki bi mi pomagali	A
domov, bom skusil kmalu	ljudi	priklicati; prosil jih	A
dovolite, preden grem	ljudi	klicat, da vašemu kočijažu	A
Pavle hitro steče domov	ljudi	klicat.Preden je bila	A
ne vzamem. Če sem šel	ljudi	klicat, je bila moja dolžnost	A
zelo ustregel, ker si šel	ljudi	klicat, takrat ko sem	A
komu stori. Kdor bo od	ljudi	za vsako reč na svetu	A
kraje med tuje neznane	ljudi.	Pa si je mislil:	A
Morebiti najdem dobre	ljudi,	da mi službo in potrebni	A
veliko mesto, veliko je tam	ljudi,	še čez tristo tisoč jih	A
kjer je večidel dobre	ljudi	našel.Kaj lepega jim je	A
in častiti dobrodelne	ljudi,	ker sem skusil, kako dobro	A
je zame skrbel, dobrih	ljudi	prosil, da so mi pomagali	A
vse brodnike in druge	ljudi,	kar jih je bilo v barki	A
prebrana vpričo veliko	ljudi,	med katerimi je bila tudi	A
tako nesrečen in od vseh	ljudi	zavržen, da bom moral	A
veselja.« Kolikor je bilo	ljudi	Teodorove hiše, vsi so	A
Zato je grozovitno veliko	ljudi	skupaj prišlo iz radovednosti	A
njegovega gospodarja. Veliko	ljudi	ga je spremilo.Bodina	A
da želiš videti svoje	ljudi,	pa kaj ti pomaga, ko domov	A
bilo treba streljati in	ljudi	pobijati.Svetin, v vseh	A
preveč ločil od svojih	ljudi.	Ravno se je že mislil vrniti	A
vse pobero, blago in	ljudi.	Blago razdele med seboj	A
Blago razdele med seboj,	ljudi	prodajo v sužnost.	A
v svojo barko prenesli	ljudi	povezali in jih na dno	A
barke zaprli. Bilo je	ljudi	s Svetinom vred 120.Peljali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani