je (901-1.000)

Kopriva, oča Jurijev,	je	zapustil mitensko zemljo	A
kup zglihati. Zemlja	je	tedaj gruntni gosposki	A
gosposki nazaj padla in	je	bila potlej prodana Matiju	A
Kopriva naprej prinese, da	je	njegov oča Anže namesto	A
/ On pravi tedaj, da	je	Matija Zatilnik dolžan	A
povrniti. Zakaj zemlja	je	meni nazaj padla, jaz	A
zida, meni zida. Kajža	je	stala že sto in dvajset	A
MATIČEK Naj mi povedó, kdo	je	moj oča? ŽUŽEK O le	A
iskati. MATIČEK Če	je	po kranjsko ne najdem	A
bodi! ZMEŠNJAVA Ker	je	pak le-ta revêrz mojega	A
podpisani, spoznam, da mi	je	moja ljubezniva deklica	A
N. N.« Jaz pravim, da	je	Matiček dolžan svojo obljubo	A
svojo obljubo držati, to	je,	Marijo Smrekarico vzeti	A
vzeti in denarje, katere	je	prejel, nazaj povrniti	A
starem testamentu, kateri	je	sedem let za svojo nevesto	A
pošten mož; moja vest mi	je	ljubši kakor dvesto kron	A
to se reče, denarje. To	je	velik razloček. BARON	A
jih ‒ Ni mogoče brati ‒	je	ena svinja gori. BUDALO	A
lahko zastopili, da se	je	tukaj Matiček al nalašč	A
denarje vzel, katere mu	je	naštela, za katere je	A
je naštela, za katere	je	prosil ‒ MATIČEK Katere	A
‒ MATIČEK Katere mi	je	vrinila ‒ ona je vedela	A
Katere mi je vrinila ‒ ona	je	vedela, da so pri meni	A
BARON V revêrzu stoji, da	je	obljubil prejeti denar	A
dolžan denarje povrniti,	je	ona sama sebi prihranila	A
vendar ne povrnil, tak	je	še druga klánfica zraven	A
druga klánfica zraven, da	je	ne morem vzeti. ZMEŠNJAVA	A
Šentani tat! Na cesti	je	bil najden. MATIČEK	A
vaša gnada! ‒ Na meni	je	veliko ležeče, sicer bi	A
ŽUŽEK Bog z nami! On	je!	On je!	A
On je! On	je!	BARON Kdo? ŽUŽEK Moj	A
stojim. ŽUŽEK Sram me	je!	‒ Pak kaj bom tajil?	A
kaj bom tajil? ‒ Natura	je	premagala!‒ Jurček! Jurček	A
mati? BUDALO Ta-ak	je	ne bo vzel. DVANAJSTI	A
mošnjo denarjev: Ne bo	je	vzel; tukaj so denarji	A
na Žužka. NEŽKA Al	je	mogoče? ŽUŽEK Ja, Nežka	A
ŽUŽEK Ja, Nežka, vse se	je	preobrnilo.To je moj Jurček	A
vse se je preobrnilo. To	je	moj Jurček, poglej ga	A
tudi zanaprej. To ime	je	bolj okroglo, sem ga bolj	A
Dosti dolgo sem molčal, me	je	sram bilo, sem tajil svoj	A
ljubil ‒ moje srce jo	je	že davno spoznalo!‒ Otroka	A
bo več treba. Pravda	je	dobljena. ŽUŽEK Dobljena	A
dobljena. ŽUŽEK Dobljena	je!	In kar je nargorše, od	A
ŽUŽEK Dobljena je! In kar	je	nargorše, od obeh partij	A
vem, k-kaj bi rekel; to	je	moja májninga.Gre.	A
svoje dni slišala, če	je	človek bolj poreden, več	A
svoje starše najdem. ‒ Res	je,	da tako imenitni niso	A
NEŽKA Nesramnež, kaj jih	je	mari več? MATIČEK To	A
MATIČEK To se ve, da jih	je	več.Stara neumnost sčasom	A
resnice venkaj rasejo. Zato	je	tolikanj resnic.Kakor	A
narbolj važna resnica	je	moja ljubezen proti Nežki	A
Iz srca rada! ‒ Meni	je	veliko laže, da se mu	A
nate čaka. MATIČEK	Je	res, skoraj sem pozabil	A
skoraj sem pozabil. To	je	moj izgovor! Nežko prime	A
bova gvante premenili;	je	že vse pripravljeno?	A
gospodom zastopiš; tebi	je	žal, da si mi kaj povedala	A
gor vzdigne: No, kaj	je?	‒ Sama ne vem, kaj sem	A
na čelo kušne. Kam ti	je	rekel priti? NEŽKA	A
De te, lepe so! ‒ Mi	je	žal, punčke, da vas vseh	A
Pokaže na Tončka. Čgà	je	ta bóžica, ki je tako	A
Čgà je ta bóžica, ki	je	tako sramežljiva? JERCA	A
naše vasi, vaša gnada;	je	le tako prišla ‒ smo si	A
GOSPA Prav fletna	je.	Tolikanj rožic ne morem	A
sva ga oblačili; fant se	je	tvoje jeze zbal in je	A
je tvoje jeze zbal in	je	ušel; jaz sama sem se	A
se prestrašila. Kar se	je	potlej zgodilo, je vse	A
se je potlej zgodilo,	je	vse strah naredil. BARON	A
BARON na stran: Fant jo	je	poučil, ni drugače. NEŽKA	A
ga nazaj zasuče: Ta	je	bila tvoja sreča, da je	A
je bila tvoja sreča, da	je	zemlja tako mehka bila	A
obrne: V tem času se	je	Tonček proti Ljubljani	A
njemu privleče: Tukaj	je	ena, katera ti pod nos	A
Tonček ‒ BARON Pravi, da	je	on skočil. MATIČEK Znabiti	A
‒ Oní ne vedó, kako	je,	kadar koga cepêtec prime	A
naenkrat! MATIČEK Kaj	je	že?Saj sva vendar živa	A
gospa JERCA Matiček	je	rekel, vsaka s svojo tovarišico	A
Saj že prihajajo. To	je	pač nedolžno veselje!	A
vrsto ustopita. Kadar	je	marš dokončan, se začne	A
pogleda cédelc in vidi, da	je	z iglico pripet, tistikrat	A
pravi k Žužku: Ena mu	je	cédelc stisnila, je bil	A
mu je cédelc stisnila,	je	bil z iglo zapečaten.	A
zapečaten. Héntaj, dobro se	je	zbodel! BARON bere	A
vendar le norci; zdaj	je	celó iglico pobral.Méni	A
gre na svoj kraj, kjer	je	préd sedel. MATIČEK	A
denar v gosli in zapoje:	Je	cvedla′ na rožca med trnjem	A
al zbodel sej′ eden, k′	je	segal za njo. Se gode	A
povedati. Tvoja Nežka	je	punčka, da pod soncem	A
baron ‒ MATIČEK Ne bo	je	grudil.Za to jim jaz dobro	A
zahaja. ‒ Jaz vem, kaj	je	meni naročeval.To moram	A
bo še za naprej. Kadar	je	treba kako žensko prekvantati	A
zadene, jim povem, da mi	je	zvesta; zbrisana pak,	A
Veliko srce imam in to	je	polno zaupanja v mojo	A
v mojo ljubico. Če mi	je	namenjeno, da moram vendar	A
ni lepo. MATIČEK Pak	je	včasih dobro. JERCA	A
njega iščem? Saj vem, kje	je.	Jaz bi le Nežko rada.	A
Iglico, iglico! ‒ Kdo ti jo	je	dal?Tako majhna in se	A
Nežki nesti? S to iglico	je	bilo neko pisemce zapečateno	A
moraš ubogati, Jerca. To	je	dobro, da te nobeden ni	A
MATIČEK Očka! ŽUŽEK Kaj	je?	MATIČEK s težko sapo	A
roke na prsih: Kar mi	je	to dekle povedalo, mi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani