nova beseda iz Slovenije
'zakona o gospodarskih družbah' (662-761) 
Pripravljajo se spremembe zakona o gospodarskih družbah. G
S spremembo Zakona o gospodarskih družbah smo to omejili. G
TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH. G
In tu se celotna logika izvajanja zakona o gospodarskih družbah preneha. G
Zato ponovno poudarjamo pomen čimprejšnjega sprejetja zakona o gospodarskih družbah 1. G
Kot rečeno, je to ključna in zelo pomembna novost novega zakona o gospodarskih družbah. G
Stališča Slovenske nacionalne stranke do predloga zakona o gospodarskih družbah so jasna. G
Pričakoval sem tudi, da boste povedali nekaj novega o noveli zakona o gospodarskih družbah. G
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH. G
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah bomo v Poslanskem klubu LDS podprli. G
To vprašanje je bilo deležno razprave tudi ob sedanji obravnavi novele zakona o gospodarskih družbah. G
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH. G
Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda - s prvo obravnavo predloga zakona o gospodarskih družbah. G
Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda - to je z drugo obravnavo predloga zakona o gospodarskih družbah. G
Če pa bodo imeli plus, se bodo obrnili na izhajajoče pravice, tako bodo rekli, iz naslova zakona o gospodarskih družbah. G
Podpiram predlog, da se s prenovo zakona o gospodarskih družbah ne zmanjša dosežena raven delavskega soupravljanja v Sloveniji. G
Gre za to, da je v trenutnem predlogu zakona o gospodarskih družbah članstvo v nadzornih svetih omejeno na največ na tri članstva. G
V Slovenski nacionalni stranki temu Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah ne bomo nasprotovali. G
Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda - obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah. G
Za bolj stimulativno podjetniško okolje pa bi bile po našem trdnem prepričanju potrebne tudi druge spremembe zakona o gospodarskih družbah. G
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ga bo pripravilo, še preden bo pravzaprav sprejeta sprememba zakona o gospodarskih družbah. G
Tudi sprememba nekatere zakonodaje, zlasti zakona o prevzemih, zakona o pidih in zakona o gospodarskih družbah v tem mandatu pomeni pozitiven premik. G
Podjetniška pogodba je nedvomno priloga zapisniku skupščine, ki je izdala sklep o soglasju k tej pogodbi, to je 535. člen zakona o gospodarskih družbah. G
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o gospodarskih družbah, prva obravnava, je primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. G
To je zakona o prevzemih, zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodka pravnih oseb, zakona o gospodarskih družbah in verjetno bi še lahko našli kakšnega. G
V Republiki Sloveniji se bo uvedba evropske delniške družbe implementirala s sprejemom zakona o gospodarskih družbah, ki je tudi že v parlamentarnem postopku. G
Vsebina obeh zakonov je po vsebini sorodna in oba zakona sta v tesni medsebojni soodvisnosti z rešitvami, ki so predvidene v predlogu zakona o gospodarskih družbah. G
Tako, da v posebnem poglavju zakona o gospodarskih družbah bo ta zadeva o enotirnem sistemu upravljanja urejena, vgrajena in za nacionalno in evropsko delniško družbo. G
V ta okvir sodi ne nazadnje tudi novela zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je pravzaprav logična posledica sprememb v okviru zakona o gospodarskih družbah. G
Še vedno se bo vnaprej dopuščalo, da bo posamezno podjetje istočasno registrirano na podlagi zakona o gospodarskih družbah in na podlagi zakona o javnih gospodarskih družbah. G
Zakonodajno-pravna služba je predlagala, predstavila številna mnenja in tudi pomisleke, nekatere splošne narave, nekatere pa k posamičnim členom zakona o gospodarskih družbah. G
Kot vemo je koncesijska dejavnost ena izmed tistih dejavnostih, ki še zmeraj ni urejena v nobenem krovnem zakonu, ampak to je materija zakona o gospodarskih družbah, saj je morala biti. G
Torej, zakon o gospodarskih družbah je pomembno nadgradil jalovost, verjetno tudi namerno zgrajene elemente kopičenja kapitala iz preteklosti, iz preteklega zakona o gospodarskih družbah. G
Če sprejmemo zakon oziroma Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah, se moramo zavedati, da je to vodilo za naprej, ne glede, kdo bo na oblasti po volitvah. G
Če se na podlagi prvega zakona - zakona o gospodarskih družbah ustanavljajo oziroma povezujejo posamezniki z namenom iskanja dobička, to ne more biti v interesu oziroma v skladu z drugim zakonom. G
Predlagate spremembe oziroma prenovo zakona o gospodarskih družbah, brez da bi pri tem sindikati, kot socialni partnerji bili povabljeni k pripravi oziroma k obravnavi danes obravnavanega zakona. G
Mislim, da pozornost, tudi kar se tiče državnega zbora, ko bo v prihodnjih tednih obravnaval spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah, je prav posebna in bomo na to morali še kako paziti. G
Kot vidimo v obrazložitvi predlagatelja, je bil obravnavi predlog zakona pripravljen z namenom iskanja rešitev glede sprememb, ki jih bo prenašal oziroma prinašal novega zakona o gospodarskih družbah. G
Če pogledamo četrti odstavek 52. člena veljavnega zakona o gospodarskih družbah, se družbe, ki so po 53. členu tega zakona dolžne izdelati konsolidirano letno poročilo, samodejno štejejo za velike družbe. G
Mislim, da je tukaj potrebno poudariti, da dopolnjen predlog ZGD-1 že sedaj v 704. členu določa, da se postopki, ki bodo ob uveljavitvi ZGD-1 že v teku, dokončajo po določbah zakona o gospodarskih družbah. G
Prosila bi vsebinsko obrazložitev, da bomo ne nazadnje tudi tisti poslanci, ki ne sodelujejo ali pa ne sodelujemo v okviru zakona o gospodarskih družbah, vedeli dejansko, kaj pomeni črtanje tega amandmaja. G
Vsekakor pa si želimo tudi, da bi zakon pomagal, da se krepijo sindikati na eni strani in tudi združenje delodajalcev na drugi, čeprav slednjim z vladnim predlogom zakona o gospodarskih družbah ne kaže najbolje. G
Z našim amandmajem, ki smo ga vložili k 273. členu zakona o gospodarskih družbah, želimo doseči, da se zmanjšajo omejitve, ki so predvidene v zakonu o gospodarskih družbah, ki zadevajo članstvo v nadzornih svetih. G
Največja novost prenovljenega zakona o gospodarskih družbah je uvedba evropske delniške družbe, ki bo omogočila gospodarskim družbam poslovanje v drugih državah Evropske unije brez ustanavljanja podružnic ali hčerinskih družb. G
V poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je sprejem zakona o gospodarskih družbah nujen, saj v slovenski pravni red uvaja sodobne evropske tokove korporacijskega prava in uveljavlja zahteve evropskega pravnega reda. G
Tako kot je bilo predvideno v osnovnem predlogu zakona o gospodarskih družbah, je potrebno tudi jasno povedati, da bi se močno znižale pravice delavcev do soparticipacije pri upravljanju družb z enotirnim sistemom upravljanja. G
Predlog zakona se usklajuje z določbami prve direktive Sveta o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, s katero je v veliki meri že usklajena zadnja novela zakona o gospodarskih družbah. G
In dovolite, da tokrat tudi s tega mesta poudarim tisto, kar je po naši oceni najpomembneje, da si ta podjetja sama določajo, ali bodo zasledovala cilj iz naslova zakona o gospodarskih družbah, torej ustvarjanje maksimalnega dobička. G
Sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij je ustavna pravica, ki je sedaj urejena v posebnem zakonu mimo zakona o gospodarskih družbah, sedaj pa se predlaga rešitev, v katero posegamo in spreminjamo sistemski zakon o soupravljanju. G
Vsekakor menim, da je predlog zakona o gospodarskih družbah 1 za tretjo obravnavo zelo kakovostno zakonsko besedilo in upamo, da bodo lahko uporabniki zakona v gospodarskem okolju čim hitreje koristili ugodnosti in prednosti teh rešitev. G
Prav tako smo izpostavili vprašanje koncesijskih zadev, kar bi po naši oceni moralo vsaj krovno biti opredeljeno v zakonu o gospodarskih družbah, ampak je še vedno navkljub obljubi te vlade to izpuščeno iz zakona o gospodarskih družbah. G
Če bi pa predstavniki vlade in minister pogledal tudi dogodke v naši državi, proračunske prihodke in izpad teh proračunskih prihodkov, tudi zaradi neurejenih razmer v obliki zakona o gospodarskih družbah, potem bi bila seveda stvar drugačna. G
Predlagatelji so želeli, tako mi razumemo in tako tudi eksplicitno piše v njihovem uvodu, uskladiti nekatere določbe, za katere se pričakuje, da bodo sprejete v okviru zakona o gospodarskih družbah in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. G
In s sprejemom Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah in predvsem 3. in 4. člena, poudarjam, ki popravljata 248. in 330. člen starega zakona, bomo, upam, stopili na pravo pot, ki vodi tudi končno k pravemu cilju. G
Zakon o gospodarskih družbah je na vsak način temelj, je ustava in predvsem tisti akt, ki dokazuje oziroma opredeljuje možne posle, žal pa, vsaj po naši oceni, je še zmeraj v tem predlogu zakona o gospodarskih družbah mnogo preveč stvari nedorečenih. G
V Slovenski ljudski stranki podpiramo predlog zakona o gospodarskih družbah, ob tem bi želeli poudariti le še to, da je potrebno proučiti pripombe, ki so jih na zakon o gospodarskih družbah že posredovali, ali pa bodo to še storili, predstavniki gospodarstva. G
Iz javne predstavitve mnenj, ki je bila opravljena o predlogu zakona o gospodarskih družbah dne 26. januarja, in je razvidno, da se za obravnavana vprašanja sodelovanja zaposlenih pri upravljanju predvideva kompromisna rešitev, ki pa še ni dokončno izoblikovana. G
V začetku januarja je Vlada po nujnem postopku vložila novelo zakona o gospodarskih družbah, ta je bila sprejeta, in takrat je minister napovedal in to se je tudi zgodilo, pripravljena je bila naslednja novela, ki jo bomo prav tako obravnavali jutri in bo na junijski seji. G
Tako tudi ocenjujemo, oziroma vsaj jaz ocenjujem, da je predlog zakona o gospodarskih družbah, ki ne rešuje osnovnih anomalij, ki jih vlada Republike Slovenije pozna - ne bi rekel, če bi se danes prvič srečali s tem, čeprav me predstavniki vlade gledajo, kot da to prvič slišijo. G
Poslanska skupina Socialnih demokratov novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo obravnavamo, podpira tako v delu, ki predstavlja prenos ustrezne direktive Evropske unije, in še posebej v delu, ki zagotavlja večjo zaščito upnikov in delavcev v primeru čezmejnega združevanja družb. G
To nam potrjujejo tudi odločitve odbora za gospodarstvo, ki je ugotovil, da urejanje vprašanj soupravljanja ne spada med materialne določbe zakona o gospodarskih družbah, in je zato v prehodnih določbah zapisal, da rešitve veljajo le, dokler ne sprejmemo zakon, o katerem sedaj razpravljamo. G
Še posebno pozornost smo namenili mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki podaja zelo kakovosten, pravnosistemski odraz njihovega videnja zakona o gospodarskih družbah in ki v ozadju še posebej izpostavlja pomanjkljivosti sprejemanja prejšnjih novel zakona o gospodarskih družbah. G
Še posebno pozornost smo namenili mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki podaja zelo kakovosten, pravnosistemski odraz njihovega videnja zakona o gospodarskih družbah in ki v ozadju še posebej izpostavlja pomanjkljivosti sprejemanja prejšnjih novel zakona o gospodarskih družbah. G
Po moji oceni bi bilo neumestno pričakovati, da neka poslanska skupina, najsi bo nacionalna stranka, DeSUS, Liberalna demokracija, kdorkoli, pristopi k celoviti spremembi zakona o gospodarskih družbah, ravno iz tistega naslova, kot ga je minister uvodoma napovedal, da je to ustava gospodarstva. G
Od oktobra, ko je vlada v obravnavo državnemu zboru predložila predlog zakona o gospodarskih družbah 1, pa do današnje tretje obravnave v državnem zboru je državni zbor po osmih novelah zakona o gospodarskih družbah tokrat prvič večkrat zelo temeljito pretehtal in razpravljal o materiji tega zakona. G
Od oktobra, ko je vlada v obravnavo državnemu zboru predložila predlog zakona o gospodarskih družbah 1, pa do današnje tretje obravnave v državnem zboru je državni zbor po osmih novelah zakona o gospodarskih družbah tokrat prvič večkrat zelo temeljito pretehtal in razpravljal o materiji tega zakona. G
Za nas je pomembno tudi to, da je ta zakon pravzaprav ravno tako opcijski, nima še svoje podstati v zakonu sprejete, ni še zakona o gospodarskih družbah sprejetega, zatorej napoveduje nekaj, kar bo možno uresničevati potem, ko bodo ti pogoji, torej sprejem zakona o gospodarskih družbah, zagotovljeni. G
Za nas je pomembno tudi to, da je ta zakon pravzaprav ravno tako opcijski, nima še svoje podstati v zakonu sprejete, ni še zakona o gospodarskih družbah sprejetega, zatorej napoveduje nekaj, kar bo možno uresničevati potem, ko bodo ti pogoji, torej sprejem zakona o gospodarskih družbah, zagotovljeni. G
Predlagatelj zakona o gospodarskih družbah v ničemer, res v ničemer ne posega ali spreminja delavskega soodločanja v dvotirnem sistemu upravljanja, ki ga ureja zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ampak samo ureja delavsko soodločanje v enotirnem sistemu, ki nima nobene druge pravne podlage. G
Osnovni namen tega zakona je, kot smo danes že slišali, uskladiti veljavni zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju s predlaganimi novimi določili zakona o gospodarskih družbah, o enotirnem sistemu upravljanja delniških družb, ki ga uzakonja vlada v okviru omenjenega zakona o gospodarskih družbah. G
Osnovni namen tega zakona je, kot smo danes že slišali, uskladiti veljavni zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju s predlaganimi novimi določili zakona o gospodarskih družbah, o enotirnem sistemu upravljanja delniških družb, ki ga uzakonja vlada v okviru omenjenega zakona o gospodarskih družbah. G
Ob podpori zakonu pričakujemo od predlagatelja, to je Vlade, da k naslednji ali k naslednjim novelam Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o prevzemih dejansko pritegne že v fazi priprave predstavnike Vseslovenskega združenja malih delničarjev, zbornic in predstavnikov drugih zainteresiranih javnosti. G
Vlada je vpeta v soupravljanje prek vseh teh zavodov, tudi prek zakona o gospodarskih družbah, s tem da nima kakšnega drugačnega statusa v tistih gospodarskih družbah, kjer je solastnica, kjer upravljajo z delnicami v državni lasti, kot drugi subjekti in veljajo zanjo enaka pravila in se mora enako tudi obnašati. G
Dejstvo je, da so kapitalske družbe, če vzamemo za primer delniške družbe, lahko za posamezen posel ali pa za celoten spekter svojega delovanja še zmeraj organizirane in tudi statutarno opredeljene tako na podlagi zakona o gospodarskih družbah, kar je prav, kakor tudi na podlagi zakona o javnih gospodarskih družbah. G
In drugič, v koncernskih družbah, ki imajo večje število hčerinskih podjetij, predstavlja to nepotrebno omejitev in s tem zapletamo normalno poslovanje podjetij, kar pa mislim, da ni intenca zakona o gospodarskih družbah, vsaj tako je bilo predstavljeno v uvodnih predstavitvah prejšnjih obravnav s strani vlade Republike Slovenije. G
Skratka, prvotna intenca piscev zakona ni bila naklonjena delavcem, bila je izrazito ljudomrzna, zato je potrebno izpostaviti in pozitivno oceniti prizadevanja ministra za gospodarstvo, ki je prisluhnil tem pomislekom in argumentom in v dialogu in iskanju kompromisa je sedaj bistveno korigiran predlog zakona o gospodarskih družbah. G
Mogoče, če začnem zadaj - glede dokapitalizacije banke - kot veste sem bil sam predsednik nadzornega sveta te banke dve leti, tako da, kar se tiče stvari, ki sem jih tam opravljal veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, podatkov, ne smem dajati, moram varovati poslovno skrivnost, tako da konkretnih podatkov vam ne morem podati. G
Glede na to, da je danes pred nami tretja obravnava zakona o gospodarskih družbah, ni odveč, če povemo, da smo potem, ko ga je vlada predložila v obravnavo državnemu zboru, opravili v mesecu novembru splošno razpravo, v januarju javno predstavitev mnenj, nato razpravo na odboru za gospodarstvo ter drugo obravnavo tukaj v državnem zboru. G
Dejansko pa bo ta zakon doživel kar nekaj sprememb, saj ga imamo v prvi obravnavi, lahko ga bomo tudi z amandmaji dopolnili, in ocenjujemo, da je kot tak nujen, saj gre za prenovo zakona o gospodarskih družbah in dejansko na nek način sledi evropskim standardom, kakor pa že rečeno, verjetno bomo vlagali tudi sami amandmaje na ta obstoječi zakon. G
Torej, osnovni razlog, da smo se v skupini poslancev Socialnih demokratov odločili za predlog noveliranja zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju družb, je v dejstvu, da se v okviru celovite prenove zakona o gospodarskih družbah uzakonja tudi možnost družb, da svobodno izbirajo med tako imenovanim dvotirnim in enotirnim korporacijskim upravljanjem. G
V Sloveniji obstaja veliko podjetij, ki se na podlagi tretjega odstavka 52. člena tega sedaj veljavnega zakona o gospodarskih družbah štejejo med srednja podjetja, vendar jih zakon v skladu z naslednjimi odstavkom tega člena avtomatično obravnava kot velike družbe, in sicer iz razloga, ker so po 53. členu tega zakona dolžne izdelati konsolidirano letno poročilo. G
Poleg tega bi želel poudariti tudi, da smo ob zamiku sprejemanja zakona o gospodarskih družbah 1 skupaj s predstavniki gospodarstva dosegli tudi ustrezne rešitve uporabe bilančnih določb za družbe in podjetnike v letu 2006, kajti prvotno je bilo predvideno, da bo zakon stopil v veljavo s 1.1.2006, kar ni mogoče, in v teh prehodnih obdobjih smo uredili tudi to praznino. G
Spodbujanje konkurenčnosti v smislu zasledovanja cilja blaginja za vse, ampak ob tem naj poudarim, da ni bilo ne na matičnem delovnem telesu, ne v dosedanjih delih, nikjer izpostavljenih tistih ukrepov, ki bi dejansko spodbudili gospodarsko konkurenčnost, pa naj izhajajo iz zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, zakona o prevzemih, ali zakona o gospodarskih družbah. G
Če je in če je uredba o evropski delniški družbi, ki nosi oznako SE2157/2001ES, glavni naveden razlog za prenovo zakona o gospodarskih družbah, ni pa še podana v bistvu podlaga ureditve soupravljanja v njej, ravno tako na podlagi evropske direktive, ki nosi oznako 2001/86ES, lahko mirne duše rečemo, da je najmanj ta zakon v koliziji s tema dvema zadevama, ki sem jih zdaj naštel. G
Ministrstvo za gospodarstvo oziroma bolje rečeno minister za gospodarstvo se je v svoji uvodni predstavitvi pohvalil oziroma izrekel, da so v tem predlogu zakona o gospodarskih družbah vkomponirani tako predlogi oziroma stališča posameznih poslanskih skupin oziroma političnih strank, da je v predlogu tega zakona doseženo soglasje z vsemi tistimi, ki so izkazovali interes in posamezne rešitve. G
In ko smo vam že večkrat povedali, da bi morali jasno postaviti ločnico, da isto podjetje ne more špekulirati z bonitetami iz zakona o gospodarskih družbah in z bonitetami iz naslova zakona o javnih gospodarskih družbah, prej sem povedal katere so uvodne določbe, kateri so cilji, ki jih spremlja poslovanje posameznih podjetij, ne prejšnja vlada ne ta vlada danes, ko ima možnost tega ne rešuje. G
Ta argument, ki smo ga predstavili, bo vlada danes, na pustni torek, pri naslednji točki seveda zlorabila v drugo smer, ker bomo pri spremembah in dopolnitvah zakona o sodelovanju delavcev in pri opravljanju, ki ga je vložila opozicija slišali, da še ni čas, da bi ta zakon bil sprejet in da seveda ne moremo dokler ni zakona o gospodarskih družbah sploh sprejeti predloga opozicijskih poslancev. G
V spreminjevalnem dokumentu, ki so ga predlagatelji pripravili k zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju, je napisano, da je osnovni cilj zakona uskladitev veljavnega zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju s predlaganimi novimi določili zakona o gospodarskih družbah, o enotirnem sistemu upravljanja delniških družb, in sicer izključno v poglavju o sodelovanju delavcev v organih družb. G
S tem je zakonodajalec in seveda, kar je še toliko bolj kritike vredno, izvršna veja oblasti dopustila največje, po naši oceni, možnosti za izvedbo finančnih špekulacij, ko po eni strani državna podjetja odvajajo, recimo, kar dobiček na podlagi zakona o gospodarskih družbah, negativno stanje pa seveda pripisujejo državi na podlagi določb zakona o javnih gospodarskih družbah, ena in ista podjetja. G
In ob tej predpostavki oziroma v tem pravnem nesmislu, ko naša država dovoljuje dvojno pravno vrednost oziroma osnovo, sistem določenega podjetja, naša država, naš proračun izgublja finančna sredstva, ker se prelivajo izgube, po eni strani jih plačuje državni proračun oziroma se z njimi srečuje, po drugi strani pa se dobički delijo na podlagi kapitalskih vrednot oziroma zakona o gospodarskih družbah. G
V skladu z veljavnim 261. členom zakona o gospodarskih družbah, ki je veljal do sedaj in v času tudi prejšnje vlade oziroma koalicije, je morala družba imeti nadzorni svet samo v primeru, če je bil osnovni kapital družbe večji od 410 milijonov tolarjev, če je bilo povprečno število zaposlenih večje od 500, če je bila družba ustanovljena sukcesivno, če gre za javno družbo ali če je število delničarjev večje od 100. G
Dovolite, da izpostavim, da je seveda varstvo malega delničarja, kot izpostavlja vlada v okviru svoje obrazložitve, žal ne v okviru obrazložitve, ki jo je minister imel na razpravo, da bi zakon obrazložil, ampak seveda te možnosti ni izkoristil, čeprav je vedel kdaj se začne tematika in po moji oceni je seveda to velika kritika ministru in se kaj takega ob obravnavi zakona o gospodarskih družbah ne bi smelo dogajati. G
Po temeljiti razpravi je bil sprejet sklep številka 3, imam ga tukaj pred sabo, da ne bi kdo rekel, da govorim na pamet, ki pravi takole, citiram: "Odbor predlaga Vladi Republike Slovenije, naj čim prej prouči možnost sprememb Zakona o prevzemih, Zakona o gospodarskih družbah in druge zakonodaje, in sicer tako, da posojil pri bankah ni mogoče pridobiti z zastavo delnic prevzetih podjetij in da so tako izpeljani prevzemni posli nezakoniti." G
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo si enotni, da po vprašanju pravice delavcev, da sodeluje pri upravljanju družb z uveljavitvijo novega zakona o gospodarskih družbah ne bi smelo priti do pravne praznine oziroma nezmožnosti, da delavci oziroma zaposleni stopajo v sistem upravljanja tudi v enotirnem sistemu, za kar se je vsaj prehodno poskrbelo v drugi obravnavi predloga zakona o gospodarskih družbah na matičnem delovnem telesu. G
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo si enotni, da po vprašanju pravice delavcev, da sodeluje pri upravljanju družb z uveljavitvijo novega zakona o gospodarskih družbah ne bi smelo priti do pravne praznine oziroma nezmožnosti, da delavci oziroma zaposleni stopajo v sistem upravljanja tudi v enotirnem sistemu, za kar se je vsaj prehodno poskrbelo v drugi obravnavi predloga zakona o gospodarskih družbah na matičnem delovnem telesu. G
Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je k zakonu o gospodarskih družbah v delu, ki se nanaša ravno na ohranitev pravic delavcev do informiranosti oziroma participacije pri upravljanju, v sodelovanju s sindikati vložila kar nekaj amandmajev, ki so bili sistemsko zavrnjeni, ker - obrazložitev je sicer korektno podal vladni predstavnik - 'niso materije zakona o gospodarskih družbah, ampak sodijo v okvir zakona o sodelovanje delavcev pri opravljanju.' G
Pričakovati pa bi bilo, da vlada, ko leta in leta napoveduje spremembo nove ustave oziroma zakona o gospodarskih družbah in da vlada, v kolikor v svojem uvodnem nastopu trdi in zagotavlja, da ta zakon predstavlja konsenz vseh tistih idej, ki pripomorejo k razreševanju gospodarske situacije, situacije s področja javnih financ, ne vkomponira tistega najpomembnejšega elementa, ki se odraža na vseh področjih našega življenja in na področju življenja posameznih gospodarskih družb. G
Poglejte, ne glede na določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki ureja ta zakon, ureja delavsko soodločanje v dvotirnem sistemu upravljanja, in ne glede na zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske delniške družbe, ki je sedaj v tem trenutku v medresorskem usklajevanju in bo tudi predlagan v državni zbor v sprejetje, se v zakonu o gospodarskih družbah ureja pravna praznina za soodločanje delavcev pri upravljanju pri enotirnem sistemu zakona o gospodarskih družbah. G
Ampak kaj je pri tem najbolj zanimivo in pa najbolj sporno, ko vsako leto to podpremo, in to je seveda še toliko bolj, se opravičujem izrazu, slaboumno, da statusna oblika javnega podjetja deluje na podlagi zakona o javnih gospodarskih družbah, ki naj bi na podlagi tega istega zakona delale v interesu dostopnosti občanov v zagotavljanju javnega interesa, po drugi strani pa ima to isto podjetje obliko gospodarske družbe oziroma kapitalske družbe d.d., v kateri pa je na podlagi zakona o gospodarskih družbah temeljni cilj dobiček. G
Torej, tisto področje, ki ga v okviru Slovenske nacionalne stranke še posebej izpostavljamo v negativni luči, saj smo od leta 2000 vladi Republike Slovenije nakazali postavko povišanja sredstev na tej postavki in seveda posledično s tem znižanje vseh tistih postavk, ki pa dejansko skozi davke bremenijo državljanke in državljane: razmerje zakona o gospodarskih družbah v povezavi z zakonom o javnih gospodarskih družbah in o dvojni specifikaciji enega in istega podjetja ter posledično s tem uveljavljanje oziroma sklicevanje na določbe enega podjetja v primeru pozitivnega rezultata oziroma negativnega rezultata. G
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 62 162 262 362 462 562 662 762 862 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |