župana (15384)

koprnel, da bi spoznal tako	župana	kakor županjo ter vse	A
en sam objem! Objame	župana:	Na svidenje! ZLODEJ	A
PRIZOR Prejšnji brez	župana	ŽUPANJA Petru:	A
PRIZOR Prejšnji brez	župana,	potem cerkovnik	A
priči, drugače pokličem	župana	in vso občino na pomagáj	A
me dobil, sem tist′ga	župana,	k′ je rib′ce lovil.«	A
ravnokar postavili najmanj za	župana.	Nato je z možato kretnjo	A
nekakšnega gvaraníjskega	župana	v Santa Ani.Ta ga je čakala	A
/ stran 10 . / nika,	župana	Lomasta in krčmarja Mlakarja	A
dolga?« je vprašal župnik	župana	predsednika in mu ponudil	A
posredovanju župnika in	župana	se je posrečilo naposled	A
kateri bi se ona vozila.	Župana	je pa v tem imelo kaj	A
večerjo, poslali so po	župana,	po Mohorja in na vahtmajstrovo	A
Anica z Levko je prišla do	župana,	da se še enkrat poslovi	A
in so molče poslušali	župana,	ki jim je dajal navodila	A
divje švignil z očmi od	župana	do Jurčka.‒Ali se je danes	A
pomagati. »Odjahal bom do	župana	in mu sporočil, da sem	A
pridevek. Izbran je v	župana	bil samo s tega modrega	A
poslušalkami hitro zavrne	župana:	»Katere babe?	A
kolikor na nogah, posebno	župana,	ki ga je tudi pekla poprejšnja	A
Lavdon Štimani izvoljen za	župana.	Če je namreč res, kar pripovedu	A
občinsko uš, in kadar volijo	župana,	sedijo bradači okoli mize	A
Podvrbosmuka. Ko je bil ta za	župana,	je prišel v Butale sam	A
pa pri tej priči zbudi	župana	in može, da bodo storili	A
da ni bilo v pisarni	župana,	drugače bi bil grozanski	A
razbojnik nemara ukradel še	župana	in pustil potrdilo, da	A
šinila miška, zadela je	župana	ravno v brk in po županu	A
Najprej je poljubila	župana,	to se spodobi, in se ni	A
se muzali in pozdravili	župana:	»Lepo, lepo, gospod župan	A
zlasti govor kmetskega	župana,	ki je našel preprosto	A
Neso, neso debelega	župana,	za njim gresta dva suha	A
pisanje od ljubljanskega	župana	na onega v Kosezah zastran	A
dičnega našega gospoda	župana.	Javno je treba izreči,	A
dežele, ljubljanskega	župana,	predsednika društva za	A
Leta 1903 je bil za	župana	izvoljen gospod Božidar	A
stvar je važna, še po	župana	mora kdo. Ti, Aleš, ki	A
župan! Slavica, kozarec za	župana!	« ‒ in že je steknilo omizje	A
županja. Hotela je prijeti	župana	pod pazduho, pa župan	A
zopet domov! Vrag vzemi	župana!	«In pila sta.	A
sta kovala naklepe zoper	župana.	�42ivjle/vojv15	A
sodnik več obsoditi gospoda	župana	in gospod župan je bil	A
sodnije v Muhobor, pa	župana	tudi ne takega!« In so	A
razžaljivo za gospoda	župana.	Majala je torej zgolj z	A
preveč?« je zaskrbelo	župana.	Streznil se je in srd	A
ječe.« Slaba tolažba za	župana!	‒ Orožniki tudi že okoli	A
nadaljeval dr. Gad in udaril	župana	krepko po plečih, »da	A
Orožnika sta te iskala.«	Župana	je zopet zgrabilo.»Me	A
jaz ... « je govorilo iz	župana	in hripav je bil. Tajnik	A
zburjenost je bila prevelika.	Župana	je tlačila skrb: Zdaj	A
jasno in veselo gledale	župana,	ki se je prijazno dotaknil	A
dotaknil bolnikove roke.	Župana	je tiščalo v grlu, smilil	A
lahko vpraša notarja ali	župana	ali kogarkoli!‒ In sploh	A
bodo pisali na gospoda	župana,	naj gospod župan koga	A
bil soglasno izvoljen za	župana.	Tolikšno je vanj zaupanje	A
brez sledu mimo gospoda	župana,	in ko ga je sodišče nekoč	A
previdnosti, ko sem gospoda	župana	in krčmarja vprašal, kaj	A
ponudil službo velikega	župana.	»Šlapa,« je dejal, »kar	A
preudaril službo velikega	župana	‒ nak, ta služba ima preveč	A
da so si ga izvolili za	župana.	Kačje doline pa zase ni	A
ne ve. Blizu njega in	župana	sta stala tiha in žalostna	A
Ves vesel je bil, ko	župana	ni dobil doma, in je spet	A
sedaj ukrenil, ko ni bilo	župana.	Vedel je, da dela župnik	A
pospravimo?« je skrbelo	župana.	»Res jih je preveč za	A
in pogledal vprašujoče	župana.	»Premišljujete, kajne	A
ne boji ne župnika ne	župana.	»Ali se hladite?« ga je	A
najprej župnika, potem še	župana	in za hip je šinilo nekaj	A
je nepotrpežljivo čakal	župana	podčastnik in nervozno	A
je zavpil podčastnik na	župana.	»U, kaj pa je?« se je	A
petak podpore od mestnega	župana.	»Kajon!« sem mu segel	A
Poglejte n. pr. gospoda	župana,	kakšnega ima!!) Pa kljub	A
katerim je proslavljal	župana	dvorskega, diko vseh slovenskih	A
skoraj vsi tukaj, tudi	župana	in njegova dva namestnika	A
Od občine je poslan, od	župana!	“ ”Kako poslan?“ sta	A
Jerine, tudi ne spodobnega	župana	Frfile, celo ne rodoljubnega	A
ves težak in soparen.	Župana	Frfilo je skelelo v oči	A
začudil hlapec. Tudi	župana	je vprašal župnik, ali	A
ki je gledal nanj in na	župana	z neizmerno predrznim	A
Kačur je gledal srepo na	župana	in groza je bila v njegovem	A
zaradi njega? - Pustite	župana	na miru, nikar se mu ne	A
”Kje pa bi poiskal	župana?	“ je prašal. ”Kaj bi	A
je pač zadela gospoda	župana,	a vprašati si ga ni upal	A
Mrva je zblaznel ...“	Župana	je spreletelo po vseh	A
še bolj, kakor samega	župana,	dasiravno je bil poslednji	A
je dalje in je srečal	župana;	župan je samo globoko	A
”Pojdi, Miha, teci po	župana!	“ Nato se je okrenil	A
gledale oči učitelja in	župana,	ali v pijanosti so se	A
Šviligoja ni bilo, ne	župana,	ne notarja, celó dacarja	A
oženil, izbrali bi me za	župana,	ker sem Marko, in zdajle	A
jedno občino, pod jednega	župana.	Zató je čisto naravno,	A
In razcapanec je objet	župana	z obema rokama okoli vratu	A
vendar je spreletelo	župana:	”Bog vedi, če ne laže	A
In glej, kujon je objel	župana	okoli vratu in ga je poljubil	A
/ . / stran 126 . /	Župana	je izpreletel čuden hlad	A
Adamura še pogledal ni	župana,	temveč je odgovoril čisto	A
sodnika Adamuro in mogočnega	župana	Barjanca, ko sta stopala	A
nemarnimi besedami obdelaval	župana	Barjanca, sodnika Adamuro	A
Takrat pa je prešinila	župana	misel, ki je bila tako	A
stran 166 . / Obadva	župana	pa sta vsak zase preudarila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani