»Poslušaj me najprej ti do konca,« je dejal Bric; »potlej bom pa jaz tebe, če boš vedel kaj povedati.« Bric je nadaljeval, koliko truda in skrbi je prizadela Tonetu rešitev domače zemlje, ki so si jo hoteli sosedje, zlasti Križman in Rožman, kar razdeliti. Kako se je mučil sam in sestra z njim in kako si nista zaračunala za ves svoj trud, za vsa pota in sitnosti nobenega krajcarja, ampak vse obrnila na to, da se je ohranil dom domačima otrokoma; koliko sta prenesla iz ljubezni do sirot nagajanja, zavisti, obrekovanja in kako sta naposled po dolgih truda in skrbi polnih letih, ko sta bila otroka samo še za nadlego in oviro, izvlekla zavožena kola iz močvirja.