ná (241)

Kaplan je prišel.	Ná	ključe in pripelji Arona	A
stisne v roko denar:	Ná,	Mica ‒ in tole za pot	A
ji ponudi kozarček:	Ná,	Tona! TONA Nočem.Vsi	A
Saj je vseeno.	Ná,	pij!Naliva. FERJAN	A
odletel pokrov. ON:	Ná.	ONA (bolj dahnjeno	A
humoren moški glas):	Ná,	mami, nisem pozabil na	A
kaj ti ne dela! ONA:	Ná,	Filip, ni prehladen.	A
moram spraviti s sebe ...	Ná!	ONA: Ta je za v pranje	A
več plota med nama. -	Ná	izpoved: tjà sem mislil	A
Se okrene. VEHOVEC:	Ná	roko! SCHWAIGER mirno	A
sem se tako smejal, da ...	ná,	še zdaj imam solzne oči	A
mežnar vseh mežnarjev!	Ná,	pij, krepčaj se, da boš	A
poklekne na eno koleno:	Ná	svojo pravico! HVASTJA	A
- Bog daj, stara!	Ná,	pij! KALANDROVKA: Sam	A
da je kolin prinesel.	Ná,	daj mu kračo in potice	A
Pokazal je hromcu strmo pot:	ná,	hodi! - bergle pa mu ni	A
doline šentflorjanske?...	Ná,	pa Bog s teboj in vsi	A
nisi! JACINTA toči:	Ná	vina, ubožec, potolaži	A
Pojdíte z mano! - Dečko,	ná	ta list, po mestu teci	A
Lorenzovi poroka najina.	Ná	za svoj trud. DOJKA	A
- Vidim, da si ubog.	Ná,	tu imaš štirideset cekinov	A
storiš prijateljsko.	Ná,	vzemi, ti blagi človek	A
drugače se ne opravi nič ...	Ná	tukaj svojo interpelacijo	A
biló je slovó. »Svetínjo	ná	zlato!« je déla, »Zaklád	A
sem ostavljal sáme.« »	Ná!	pripogibam svojo ti glavó	A
Res lepó!	Ná	tudi ti na čelce, v ustni	A
bliža temna se noč. ‚	Ná,	majka, sprejmi zdravila	A
seveda, le proč od nje!	Ná,	majka, tole pij...’ ‚Nikdár	A
hôja, ljubica moja!	Ná	mi tu kito, ná za spominek	A
moja! Ná mi tu kito,	ná	za spominek! Vanjo so	A
glave. Očetov dom! tí	ná	slovo! Kdor ni za bolji	A
razne poti žene nas; tu	ná!	pobratim roko mojo, ti	A
sname: »Ta prstan ni zame,	ná,	možu ga daj!« In šel je	A
stran 112 . / II O,	ná,	mornar, teh lepih rož	A
pripne na gumbič zlat. »	Ná,	rožmarinček, fantič moj	A
usule ko mala prha. »	Ná,	mami nesi,« je rekla.	A
poravnal sam brez tebe.	Ná	mošnjo; tu je pa še pismo	A
Tukaj ostani pri meni,	ná	kruha in pa knjigo vzemi	A
kakih ljudeh si pa bil?	Ná!	«In obrisala ga je v svoj	A
svojo imenitno smotko: »	Ná	dudo!« Gneča ljudi pred	A
je bil. »Torej, Janez,	ná	roko, med nama ostani	A
Ali si kaj lačen? ‒	Ná,	piškot!« Otroci so pospali	A
in sta naglo odšli. »	Ná,	dve kroni!Brž steci h	A
odrezala kos kruha. »	Ná,	za ata, da veš.Ampak za	A
dom ga ne bo poslej!« »	Ná,	« ji je ponujala desetice	A
pospremi kdo preko Hema. In	ná,	da ne boš potoval prazen	A
njega dragocene koralde. »	Ná,	sokolica!Dvorjanice v	A
Ne še, gospod!« »Prav.	Ná	pismo do trgovca Timoteja	A
krčevito oprijeli. »	Ná,	to je za nocoj, majhna	A
/ . / stran 278 . / »	Ná	plačilo!« je zarjul Iztok	A
gledala kljubovalnost. »	Ná,	pa še te!« Oče	A
Ata, si kaj prinesel?« »	Ná,	« se je zasmejal Smrekar	A
Misliš, da je gluh?! ...	Ná,	pa se zadavi z njo, sinček	A
s skodelico v roki. »	Ná,	Veronika,« je rekla.	A
ponudila naprej, stricu: »	Ná,	Lojze, pokusi, boš videl	A
mislijo presahniti. »	Ná,	« je rekla Martina. Veronika	A
»Joj ...« »	Ná	robec.Ne tuli tako!	A
zate sem jih kupila.	Ná!	«Veronika se ni hotela	A
spraševanju po Milošu?’ »	Ná,	« je v to ozračje ko strela	A
zbistrili in izostrili. »	Ná,	Martin, pij,« je rekla	A
vragov, kako ga boli glava!	Ná,	tudi srajca ima čisto	A
mu očetovsko smejal. »	Ná,	Tinček, vzemi kozarec	A
da bi se malo zaletel!	Ná,	od spredaj pa še en avto	A
ko boš skezàl! Švrk!	Ná,	ná, ná!“ Nameril je	A
boš skezàl! Švrk! Ná,	ná,	ná!“ Nameril je proti	A
skezàl! Švrk! Ná, ná,	ná!	“ Nameril je proti njemu	A
Zakaj nisi poprosil?	Ná,	kos potice in kozarec	A
ga spustil na slamo. ”	Ná,	klada pijana, pa se naspi	A
nasmehnil in je rekel: ”	Ná,	beri to neumnost in nikar	A
oči, zvezde nebeške. ”	Ná,	duša, zaradi ljubezni	A
zaupljivi, sinjeoki: ”	Ná,	zaradi ljubezni!“Dal ji	A
razkazovala vdanost?“ ”	Ná,	zdaj jéj in pij!“ sem	A
Zgodaj je začel!	Ná	... ná ... ná!‘...Težka kladiva	A
Zgodaj je začel! Ná ...	ná	... ná!‘...Težka kladiva so	A
Zgodaj je začel! Ná ... ná ...	ná!	‘...Težka kladiva so tolkla	A
stanovanju, kar hočem.	Ná,	odpri oči in poglej, če	A
in gledal je veselo. ”	Ná!	“ je rekel in mu je dal	A
da nas ne bo strah!“ ”	Ná	kruha in veselja!“ je	A
oči razodevajo dobroto: ”	Ná,	ti, ki si lačen, najej	A
in sam Bog vedi kaj. ”	Ná,	fant, izberi si, jej!	A
/ . / stran 81 . / ”	Ná,	ubožec!Pa jokal si tudi	A
/ . / stran 82 . / ”	Ná,	gosposki Negoda, natlači	A
dolgo očetovo suknjo!	Ná,	še v čižme si zatakni	A
svatje se niso zmenili. ”	Ná,	še vina!Poln kozarec!	A
še niso čula nebesa. ”	Ná,	prokleti!Ná!	A
”Ná, prokleti!	Ná!	Ná!	A
Ná!	Ná!	Naj crkne na cesti!	A
Naj crkne na cesti!	Ná,	žlevi svojo kri, to smradljivo	A
zrele črne jagode. ”	Ná,	trgaj in jéj!“ Lenart	A
gledali z mrkimi očmi. ”	Ná!	Hvali Boga, da noža nimam	A
obraz kakor prhla repa;	ná	kruha!“ Šel je nevihtoma	A
samo nasmehnila se je. ”	Ná,	gospodična Tini, to rožo	A
”To je beseda! ...	Ná,	le vzemi jo, to knjigo	A
in tako umazane, da ...	ná,	tam naj leže!In šerpo	A
so prišli in so rekli:	Ná,	Jernej, zdaj pa pojdi	A
so prišli in so rekli:	Ná,	Jernej, mejniki sopostavljeni	A
zaklical bosonožec. »	Ná	krajcar, nič se ne boj	A
čudno globokim glasom. »	Ná	krajcar še ti, ná dva	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani