nova beseda iz Slovenije

fare (406)


Raztrobila te bo v tri      fare.     K nam bi poslala, če ti  A
moja vsa Betajnova - pol      fare      je v moji službi -   A
izbranec ni ravno fant od      fare.     Krepek mož, premožen; ampak  A
potegni, saj si fant od      fare!     « -Dobrodušno ga potreplje  A
mladeniča iz sosednje      fare.      Bil je skromen, malo slaboten  A
»Saj ste še fant od      fare.     Hudimana, da sem vdova  A
vendar, kaj? Fanta od      fare!     No, ti si še mladenič,  A
židane volje. Tak fant od      fare,      da si želim: vsaj pet  A
reci, če ni bil fant od      fare?     « je zagrmel in s tako  A
nageljnov, ni - čeča od      fare.      Kosijo.  A
Kocjančiča že spravil iz      fare,      toda videl bo, če se bodo  A
Našel pa se je iz sosednje      fare      fant, ki je v Milanu služil  A
oddaljena podružnica dolinske      fare,      in takrat pride pač tudi  A
faro. Vrhu hriba je meja      fare      Dolinske, kamor se Pečar  A
se Pečar prišteva, in      fare      sv. Andreja, ki obsega  A
nikar ne hodite iz svoje      fare?     « »Gospod župnik,« se izgovarja  A
takega. Prej fant od      fare,      sedaj pa taka žalostna  A
daleč preko mej domače      fare.     In zato je moralo priti  A
je njegova: »Lepše ni      fare      od svete Marjete, kjer  A
nova kitica: »Lepše ni      fare      od svetega Martina, kjer  A
sina,« ali: »Lepše ni      fare      od svetega Joba, kjer  A
stran 64 . / »Lepše ni      fare      od svetega Janža, kjer  A
božji volji: »Lepše ni      fare      od svetega Vida, kjer  A
nobeno ni prida. Lepše ni      fare      od svete Amalije, kar  A
Saj veš, saj veš.« Od      fare      se je oglasil zvon, Ančka  A
zorela. Mnogo mater iz      fare      je imelo v Ameriki sinove  A
isti večer je vedelo pol      fare,      da je Ančka ušla v Ameriko  A
vprašal Janez. »Iz te      fare      ni.In to je vedno bolj  A
do kamor se zvon domače      fare      ne sliši.Take so stare  A
svoje slovenske domače      fare.     Ta je bil že krojačev pomočnik  A
ki je bil doma iz naše      fare.      »Dober dan, gospod, ali  A
dve vasi, vsaka iz svoje      fare,      a toliko odmaknjeni, da  A
Eno uživa posestnik iz      fare      Ž., drugo polovico posestnik  A
nov posestnik iz tuje      fare,      je takoj vzrojil in trdo  A
Novi sosed iz sosednje      fare      ni odnehal.Takoj je naročil  A
travnik napol. Posestnik iz      fare      Ž. je bil takoj voljan  A
fantje celo v sosedne      fare      štrucat. Redka izjema  A
kompanije nas je iz naše      fare!      Poglejte!«  A
da bo smradu za cele      fare      daleč.Nikamor se mi ne  A
saj jih je dosti iz naše      fare      in vas je bilo več pri  A
razbojnik in pijanec, vse      fare      pokora, zastavim konja  A
zbrali veljaki iz vse      fare.     Prišel je župan in občinski  A
do nje, jo v imenu vse      fare      zahvalil s tako iskrenimi  A
vesti, da je pregnal iz      fare      vsakega, ki mu je bil  A
čutil, da so prsti vse      fare      kazali name: Silvester  A
prišel ob nedeljah od      fare.      Ko sem ob tolikem trudu  A
da se je razlegalo do      fare.      Ženin Gašper je  A
so se vrnili svatje od      fare.     Gašper je skočil s koleslja  A
Tudi dekle in hlapce. Od      fare      in še od sosednjih krajev  A
deček. »No, če si fant od      fare,      začni.Povem ti prav natančno  A
emnajstem sem.« »Ej, fant od      fare      ste!Ugajate mi!« mu je  A
iz daljave, od vrhniške      fare,      je zazvonilo zamolklo  A
Tako je premislil. Od      fare,      od daljne Vrhnike, je  A
nedeljo, ko so se vrnili s      fare      od večernic, so sedeli  A
nikogar! - Grem snoči s      fare,      malo pijan sem bil; grem  A
podzimska noč; le oddaleč, od      fare,      so se svetile drobne luči  A
zvezde so sijale v izbo, od      fare      je še potrkavalo - mehka  A
potrkavalo in zvonilo je od      fare      in od podružnic, ves zrak  A
se razleglo do devete      fare:      ”Prišel je, negodnik,  A
raznesla imé šentflorjanske      fare      po vsi širni domovini  A
najimenitnejši možjé šentflorjanske      fare      o korakih, ki jih je treba  A
bili gospodarji te lepe      fare?     Na konopcu nas je vodil  A
slovenskega naroda in osojniške      fare.     Grad ni bil več skrit globoko  A
Potnikov sem iz osojniške      fare.     “ Komaj je tako odgovoril  A
tovarišev in mladost vse      fare.     Kakor otroci so živeli  A
v dolino, že skoro do      fare.     Tu, tam se je prikazal  A
je čakala. Po cesti iz      fare      je romal človek, v dolgi  A
zaplala v licih ... Od      fare      gor se je bližal koleselj  A
je ne dam zastonj. Od      fare      prihajam, pravkar sem  A
Daleč za njima, izpod      fare,      se je oglasila hripava  A
poiskal stanovanja blizu      fare,      tesno izbo s siromašnim  A
preko sto ljudi iz cele      fare      mu je delalo v opekarnici  A
naokoli so se izgledovale      fare      ob njih modrosti in pravičnosti  A
ihtenja. Voznik iz sosednje      fare      je naložil na voz župnika  A
Farani so čakali kraj      fare,      pod prvim in najlepšim  A
bil vreden te izvoljene      fare!     Hinavce, napuhljivce, nečistnik  A
slovesa iz te pobožne      fare.     V nedeljo ponoči, ko so  A
sodiš, da sem kancelist iz      fare      onkraj hriba, ampak hudo  A
švrknila ponoči preko      fare      in fara se je razcepila  A
Prepir se je vnel od      fare      do fare, biriči, župani  A
se je vnel od fare do      fare,      biriči, župani in sodniki  A
potrjeno, da je iz naše      fare      in tudi nikjer ni zapisano  A
vprašal bolnika, iz katere      fare      da je; in če bi le samim  A
in obhodnike tolminske      fare,      kakor jih je poznal.Videl  A
v Tolminu. »Iz Tvoje      fare      ljudje hodijo trosit laži  A
Da bi bile tolminske      fare      samostojne, sem hotel  A
Dobiček je lep, za pol      fare      mi nese in še za siromake  A
morajo na stroške vse      fare      divjačino in rib za en  A
pritožili nezadovoljneži iz      fare,      se ni menil, češ da mu  A
duhovnik ali klatež brez      fare,      brez vseh blagoslovov  A
zabeležil v bukve svoje      fare      vso bridko zgodovino.  A
Knežo in naprej v štiri      fare      k župnikom, naj berejo  A
ali se še ni vrnil s      fare,      kamor je šel naznanit  A
Božič. »Dekle, prav od      fare,      moj ljubi Tone.Tudi poznaš  A
dejal nato, »iz volčanske      fare      na Tolminskem pa bi rad  A
sama pa sva tudi fanta od      fare!      V gozdu pod razvalina  A
prva razreda smo iz cele      fare      hodili v Komendo, v vse  A
Že vidim, da nisi od      fare!     « Prezgodaj se  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA