aristotelovska,aristotelovske*,aristotelovski,aristotelovsko (43)

aristotelovsko nesrečo.	Aristotelovska	etika mora, zato da bi	C
mere, kakršna je recimo	aristotelovska	etika, v etiko zakona	C
načelom ugodja. Meja, ki jo	aristotelovska	etika postavlja med srečo	D
razumeti vsako besedo.	Aristotelovska	ideja drame je utemeljena	D
lahko smejijo. Obraz je	aristotelovska	forma, ki mora ostati	D
temu namreč ne govori le	aristotelovska	teza o umetnosti kot predstavitvi	D
branjem bolj zanimiva, prava	aristotelovska	igra!) pomeni obsodbo	D
epskega gledališča ni	aristotelovska	katarza, temveč spoznanje	D
pojem, ki napotuje na meje	aristotelovske	etike.Po Aristotelu je	C
prvi pogled izstopa iz	aristotelovske	tradicije.Za Kantovo voljo	C
transgresijo. Zamenjava	aristotelovske	etike prave mere z novo	C
rodov bivajočega in če	aristotelovske	silogistične sodbe implicirajo	C
univerz. To je ujezilo	aristotelovske	profesorje, zato so združeni	D
analizirala zamenjavo	aristotelovske	etike prave mere z moderno	D
ugodja. Temeljni problem	aristotelovske	etike je torej nemoč prave	D
Aristotela. Sokratovske in	aristotelovske	gnojnice so danes deležni	D
preprostega kmetovanja, domala	aristotelovske	logike hišnega gospodarstva	D
logike, epistemologije prek	aristotelovske	retorike celo do psihologije	D
iz principov zahodne,	aristotelovske,	lessingovske ali brechtovske	D
pripovedi ‐ pojmovane v	aristotelovskem	smislu kot »intriga, ki	C
funkcijo pa so (v popolnoma	aristotelovskem	pomenu te besede) že zdavnaj	D
predstavlja alternativo	aristotelovski	silogistični logiki, kjer	C
dejansko predstavi nasproti	aristotelovski	kot rektificirana splošnost	C
dovoljenje, da napiše knjigo o	aristotelovski	in kopernikovski teoriji	D
razlikujejo od Evropejcev.	Aristotelovski	filozof Juan Ginés de	D
pripada takrat prevladujoči	aristotelovski	misli. Pravzaprav niti	D
Pravzaprav niti ne toliko	aristotelovski	misli, čeprav tista malenkost	D
Bergsonov odgovor, ki pripada	aristotelovski	tradiciji, je, da se smejemo	D
Napaka. Pravi pristop je	aristotelovski:	Kip je že ves v skali	D
izbrisal starodavno ("	aristotelovsko"	) razliko med historiografijo	C
potemtakem koincidira z	aristotelovsko	nesrečo. Aristotelovska	C
povsem nedvoumno umesti v	aristotelovsko	tradicijo: "Narava je	C
vprašanje postavljeno, kajti	aristotelovsko	vprašanje je že dolgo	C
diskurzivnega mišljenja. Za	aristotelovsko	znanost je elipsa slabo	C
odvije in zgodi znotraj	aristotelovsko	pojmovane verjetnosti	D
prizore povezuje s skorajda	aristotelovsko	natančnostjo.Pri tem se	D
preveč pretenciozno - po	aristotelovsko	čudim.Čudenje pomeni odkrivanj	D
ponudi Nikomahovo etiko in	aristotelovsko	uravnotežanje skrajnosti	D
gibanjem Zemlje, ki je bil za	aristotelovsko	filozofijo narave, prevladujočo	D
rampo, s katere skačejo	aristotelovsko	navdahnjeni rolkarji.	D
Velikega v Evropi reševal	aristotelovsko	filozofijo, ki je zagovarjala	D
bila tisto »nedolžno«	aristotelovsko	čudenje nad tem, da nekaj	D
podobno težo kot oznaka »	aristotelovsko«	, z Brechtovim imenom pa	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani