predikac* (70)

razrešitev z variablami novih	predikacij.	Vzemimo za ponazoritev	C
absolutno točko, kjer zakonita	predikacija	ni več možna.Na tej točki	C
nenormalnih, hkrati pa zakonita	predikacija	tega nesmisla ne more	C
eparadoksno jedro predikacije.	Predikacija	se tako izkaže za notranje	C
elementov ene ravni in	predikacija	na različnih ravneh, to	C
sveta: brez identitete	predikacija	ne bi bila možna, kajti	C
metaravni vzpostavlja	predikacija.	Porušenje legitimnega predicira	C
subverzij. Tako podaja	predikacija	kot univerzalni postopek	C
nekem univerzumu, kjer je	predikacija,	ki ni nič drugega kot	C
predikati. Atribucija ni	predikacija,	ki bi nemudoma vzpostavila	C
neke posamezne ravni in	predikacija	kot njihova porazdelitev	C
uhaja kvalifikacijam, tj.	predikacijam.	To, kar je z vidika samoohranit	C
Pri Platonu je problem	predikacije	rešen s teorijo participacije	C
platonistična filozofija problem	predikacije	dojame kot problem udeleženosti	C
ne vsebujejo običajne	predikacije	s kopulo, temveč glagolsko	C
stvarmi, nobenih pravil	predikacije	in časovnega zaporedja	C
Russellom trčila ob paradokse	predikacije.	V uporu zoper formalno	C
čas opiralo na neko rabo	predikacije,	ki je sedaj dosegla svojo	C
ravni zamenjajo paradoksi	predikacije.	Videli smo, da paradoksi	C
smisla, potem so paradoksi	predikacije	v funkciji krožečega smisla	C
Sklenitev obeh ravni	predikacije,	ki jo opravijo paradoksi	C
jo opravijo paradoksi	predikacije,	je dokončna, ker ne formulira	C
prediciranje, paradoksi	predikacije	ne podajajo per negationem	C
negationem le pravila	predikacije	ene same ravni, ampak	C
na neparadoksno jedro	predikacije.	Predikacija se tako izkaže	C
tej ravni se s paradoksi	predikacije	poruši notranje jedro	C
formulirajo paradoksi	predikacije,	pomeni dokončno subverzijo	C
primer, ker so paradoksi	predikacije	tisti, ki na poslednji	C
vzpostavitev dveh ravni delo	predikacije;	ker paradoksi smisla oziroma	C
do absurdnih konsekvenc	predikacije.	Prav v preobratu od absolutne	C
sovpadejo s paradoksi	predikacije)	, ki povzema logiko obratov	C
določitev pomena označuje delo	predikacije,	se pravi predvsem generiranje	C
ravni je delo paradoksov	predikacije,	ki kršijo pravila normalne	C
kršijo pravila normalne	predikacije.	Diferenciacija elementov	C
paradoksov smisla in paradoksov	predikacije.	Videli smo, da obe vrsti	C
enak način, paradoksi	predikacije	rušijo podobo, ki v svetu	C
bila možna, kajti bistvo	predikacije	je prav spetje v eno nekega	C
raznolikega moštva, brez	predikacije	pa bi identiteta ostala	C
odeljevalec smisla. Paradoksi	predikacije	in paradoksi identifikacije	C
smisla izluščila dejavnost	predikacije.	Iz tega izhaja, da je v	C
designacije k paradoksom	predikacije,	prehod od nemoči smisla	C
vsa težava: paradoksi	predikacije	resda pojasnjujejo nizanje	C
sveta designacije k svetu	predikacije	je, kot rečeno, zakrit	C
smisla iztečejo v paradokse	predikacije,	vez designacije s tem	C
Russellovo odkritje paradoksov	predikacije	zaustavilo Fregejev načrt	C
izpostavi zgolj nesmiselnost	predikacije	oziroma nesmiselnost poskusov	C
ko je bila s paradoksi	predikacije	zaustavljena možnost nadaljnje	C
Rekli smo, da paradoksi	predikacije	ne morejo pojasniti paradoksov	C
smisel zveden na smisel	predikacije	oziroma na nesmisel predikacije	C
predikacije oziroma na nesmisel	predikacije,	kakor ga izpostavljata	C
postavljata paradoksa	predikacije,	je relativna točka nesmisla	C
videli smo, da paradoksi	predikacije	niso povezani s paradoksi	C
velja za univerzalno rabo	predikacije	v logiki, ne pa tudi za	C
prek tega, da paradoksi	predikacije	per negationem podajajo	C
negationem podajajo definicijo	predikacije.	Sedaj pa je ta refleksivna	C
vzpostavila dve ravni, metaraven	predikacije	in raven prediciranega	C
identifikacije, druga relacija	predikacije.	Obe skupaj tvorita tisto	C
množic in logiška teorija	predikacije	in iz katere je mogoče	C
porazdelitev na raven	predikacije	in raven prediciranega	C
relacijo identifikacije in	predikacije,	ki omogoči, da se med	C
pasti identifikacije in	predikacije	oziroma Enega in mnoštva	C
atribucije v nasprotju s	predikacijo:	atribucija ne designira	C
kopulo, temveč glagolsko	predikacijo:	"Iz tega izhaja, da stoiki	C
če jim prištejemo še	predikacijo,	ostajajo razločene dimenzije	C
pa se njegova zvedba na	predikacijo	prikaže kot izluščenje	C
pomena, v tem primeru s	predikacijo.	Le v polju logike je mogoče	C
ter ga nato izenačiti s	predikacijo	kot tečajem napotevanja	C
drugega kot ponesrečeno	predikacijo,	saj so varible kot edine	C
kulturnih deželah imajo	predikacijo	filmov, kjer se ugotovi	D
kulturnih deželah imajo	predikacijo	filmov, kjer se ugotovi	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani