nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Na primer, ker so paradoksi predikacije tisti, ki na poslednji ravni sklenejo slojenje ravni, je očitno, da je vzpostavitev dveh ravni delo predikacije; ker paradoksi smisla oziroma designacije poganjajo neskončno regresijo, ki ni nič drugega kot izmenjavanje designacije in manifestacije, je očitno, da je naloga designacije individualizacija elementov posamezne ravni, medtem ko paradoksi designacije to delo sprevračajo tako, da s postopki neskončne delitve in diferenciacije postavljajo pod vprašaj identiteto elementov. Dvoumnost je mogoče razumeti kot dejavnost le, če ji pripišemo neko povsem novo, neznano, še nereprezentirano dimenzijo, kajti omenjene dimenzije, če jim prištejemo še predikacijo, ostajajo razločene dimenzije, z vidika katerih je kroženje smisla vselej le motnja in nesmisel le nesmisel. Če naj točka dvojnega nesmisla ne ostane točka čiste dvoumnosti in suspenzije smisla, potem mora prikazati to suspenzijo, se pravi to zaustavitev
enosmernega gibanja smisla, kot obrnjeno smer smisla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani