nu (363)

zmeraj glasneje.	Nu	pujte, pujte vsi ludje	A
de ima nim služiti.	Nu	pujte, pujte vsi ljudje	A
odgovoril. FELICITA:	Nu?	JOŽEF in FRANC negotovo	A
bi izvedel. MENIH	Nu,	Tugomer je eden tukajšnjih	A
nasprotnikom. BATOG	Nu,	volimo tedaj Neklona.	A
KAJAZNIK Za koga? BATOG I	nu,	za vojvodo. KAJAZNIK	A
sedaj posreči! KUPEC I	nu,	za tebe ni tako hudo,	A
se mi. PRVI STREŽAJ	Nu	prav, bova videla, koliko	A
državno zedinijo, dečko...	Nu,	ti ostaneš doma, pa je	A
Deseničarja FRIDRIH	Nu,	zdaj smo tu.Zdaj mi povedi	A
pokorščino. HERMAN	Nu,	bomo skoro videli, kako	A
Pravili so mi, pravili.	Nu	kaj, če je bil človek	A
sem bolj pametna ko on.	Nu,	ali on se bo še ugnal	A
drugega?! Tona. I	nu,	Žagarjevega Matijca.Govori	A
Pečarica sinu.	Nu,	daj, pokaži se, da vidim	A
zaslužka! Pečarica.	Nu,	nu!Jaz se samo zate veselim	A
zaslužka! Pečarica. Nu,	nu!	Jaz se samo zate veselim	A
potreben?! Pečarica. I	nu,	tvoja mati sem.In rada	A
pri gostačih. (Sinu.)	Nu,	kdaj bo pa ženitovanje	A
Domovina kliče! Amerikanec.	Nu,	pojdimo, pojdimo!Ali domovina	A
pa je že noč. Zima.	Nu,	ti se je ne bojiš. Alenka	A
hodili od nas tja. Lojz.	Nu,	a zdaj bomo hodili v Ameriko	A
ripovedovanje jo je razburilo.	Nu,	mislim, da bo vaši zaročnici	A
rekli oče! Matijče.	Nu,	zadosti!Povedal sem ti	A
Tudi mene je zmočilo...	Nu,	malo počakam, potem pa	A
moja, češ, da ti kupim	nu	liepu krilčice?« »O mamka	A
zaklicala: »Semkaj k meni,	nu,	sèm pridite, moja lepotica	A
pred svetovno vojsko.	Nu,	sedim; zraven Oberdankovega	A
pa zdaj, si mislim. ‚	Nu	prav,’ pravi, ‚opolnoči	A
Kam pa me pelješ, baba?	Nu,	nekam me že mora, orkofiks	A
zelo spremenil, kaj?« »	Nu	ja, vsi smo se spremenili	A
Ne?	Nu,	vi najbolj veste.Dajte	A
v mesnici,« je rekla. »	Nu,	zdaj pa povejte vi, ki	A
povejte vi, ki ste inženir,	nu,	arhitekt, vseeno je, recite	A
potrebe ga je preložila. »	Nu	ja,« je nazadnje pristala	A
zaporedoma trzala z rameni. »	Nu	ja, Bog ga je kaznoval	A
skoraj vsak večer pri nas.	Nu,	res, med vojsko je delala	A
»Luciana, nehaj!« »	Nu	ja,« je rekla in razprostrla	A
ker ji je ugovarjala. »	Nu	ja, takšne strahote so	A
krvoločneži krvoločni.	Nu,	zdaj so lahko veseli,	A
jih prav nalahno božaš.	Nu	ja, zdaj sem vse pokvarila	A
Luciana pa je rekla: »	Nu,	sédi.«In potegnila je	A
»Beži, beži.« »	Nu,	res so mi!« Ko sta se	A
skomignila z rameni. »	Nu,	viš, ljubezen pa je lepa	A
misliš, v javnosti?« »	Nu,	kot delavec, kot uradnik	A
A je vendar lepo.	Nu,	pa povej, kako bi storil	A
roko na prod. »Ponosna?	Nu,	ja, zares zmeraj govorijo	A
oblast v svojih rokah?	Nu,	seveda bi bilo prav, da	A
da ugovarja sam sebi. »	Nu,	vidiš!Ti pa praviš, da	A
»Kaj lepega.	Nu,	kar hočeš.Samo takšne	A
zato, da bi zaspala.	Nu,	potem se mi je po dolgem	A
veš, tiste Medvedove...	Nu,	kaj bi govoril.«	A
»Kaj bi ne vedel! I	nu,	saj to ni nič hudega,	A
še to stežka. Premisli	nu,	koliko smo si zdaj siromaki	A
pet, če je volja božja.	Nu,	recimo po štiri: to jih	A
in k Materi božji.« »	Nu,	reci zdaj, če moreš, da	A
póte pisal ali poročil? I	nu,	kje sem ga že videl, kaj	A
modrosti neukretno besedo: »I	nu,	svetnik ima strešico in	A
previjati: »Poslušajte me	nu,	žene!Dajte si dopovedati	A
sveto Telo na pratiki -	nu,	kaj ne moreta razoglava	A
bosenski železnici. »	Nu,	kako je, ali si kaj pozvedel	A
vrst moke, pa poduhajte ‒	nu!	‒ ni drobec prhkosti in	A
Pavel ‒ si je mislil. »	Nu	‒ ti Trdoglav, ti bi se	A
Povej kaj drugega!« »	Nu	‒ Jovica Milošević je	A
preganjanega Jovice. »	Nu,	govori, Danica, ne bodi	A
ni treba varčevati. »	Nu	‒ torej ‒ hvala Bogu!	A
namaziljeni s tatinsko mažo.	Nu,	naj se jim zapeče to tatinstvo	A
»Smrkoljčič bo.« »	Nu,	napišite ga!Da ni sam	A
gozdarjeve ustnice, je miril: »	Nu,	nu, gospod gozdar, ne	A
ustnice, je miril: »Nu,	nu,	gospod gozdar, ne prenaglite	A
je bliže k Bobojedcu: »	Nu,	Ante, kaj se plaziš po	A
čitanje romanov.’ ‒ »	Nu,	nadaljuj, Vazko!Kaj se	A
prišla k bratu v Pilić. »	Nu	‒ dobro, Vazko.Pozdravi	A
teče kakor cirilica. ‚	Nu	Srbin je šovinist, ki	A
njegovih temnih očeh. »	Nu	pobratime, zdravstvuj	A
Lisinski je nekaj zapisal. »	Nu,	kje je tisti nesrečni	A
kar ima še v Evropi. »	Nu	‒ vest, vest ‒ s to se	A
odškodnino, tedaj bi rekel:	nu,	vojska je očistila ozračje	A
Kako obžalujem ubožico.	Nu,	da boš vse vedel, kako	A
da bo prav,« je rekel. »	Nu	‒ Minkec ‒ nič ne reci	A
ves večer in vso noč. »	Nu,	Vinko, odloči se, naredi	A
drži človeka pokoncu.« »	Nu	‒ hočete ali ne?Ako nočete	A
nasprotnika spravila ali ne.	Nu!	«Stisnil je ustni in zastrmel	A
bila dvignila vzmet. »	Nu	‒ gospod inženir ‒ kaj	A
nataknil tudi Slovencem. »	Nu,	gospod stotnik,« je zaprosil	A
ves zaspan iz harema. ‒	Nu	brat ‒ pravim ‒ tako in	A
osvetim,« je rekel deček. »	Nu,	kako sta hodila z mojim	A
gromki glas iz ozadja. »	Nu,	« je odgovoril Vilar, izkušajoč	A
bodel nas ne boš z njimi.	Nu,	Danica, povej nasilniku	A
Groza jo je obšla. »	Nu,	kaj se držiš kakor lesena	A
izvesti jih ni mogoče.« »	Nu,	kaj je torej tista preganjana	A
misli o njem tudi Vilar.	Nu,	naj je bil takšen ali	A
inženirju pred noge. »	Nu,	Tunguz, še ogrel se nisi	A
je nagajivo zrla nanj. »	Nu,	gospod inženir, ali poznate	A
Hren v temačnem kotu. »	Nu,	kako se je končalo?« je	A
pritožil proti dobroti?« »	Nu	‒ moder in učen človek	A
pride tvoja ponočna mora.	Nu	‒ Nikolić, kdaj pojdeš	A
niste dobili?« »Dobil.« »	Nu,	majka,« je ogovorila gospa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani