nova beseda iz Slovenije

krnišk* (47)


vrhu prevesi v Zavrh.      Krniška      pot čez Vrh, edina vozna  A
prepihu ne prehladi na vrh      Krniške      poti noč in dan piha   A
Podlipnik skozi tesen na vrhu      krniške      poti in zagledal pod sabo  A
počival pri križu na vrhu      krniške      poti. Še vedno je imel  A
posvečen, le bogec na vrhu      krniške      poti za v tron oltarja  A
\ .. stran 21 . \/ za      krniškega      tretjineka: »Drugam bom  A
velikim oltarjem je od      Krniškega      roba do Straže znova zažarelo  A
nad grm in pogledal: »     Krniškega      Podrobarjeva, rodinskega  A
čredi. Vsa dolina od      Krniškega      mostu trdo pod Srednji  A
stran 348 . \/ konje od      krniškega      mosta proti Jezercem in  A
zmanjkovalo sape. Od      Krniškega      roba do Straže je bila  A
obraz proti Rebri. Na      Krniškem      robu je stal moški, katerega  A
svoj trop pod melmi na      Krniškem      robu.Ostal je najbliže  A
Hvala Bogu! * Na      Krniškem      robu je že zdaleč ugledal  A
Brunk in se pod križem na      Krniškem      vrhu prevesi v Zavrh.  A
se je pod noč obrnil na      Krniškem      robu in se ozrl nazaj  A
druga jih nima.« Pri      krniškem      križu je Marko naletel  A
volk v Trnovskem gozdu v      Krniškem      lovišču v dveh ali treh  B
jih zastavil nazaj proti      Krniškemu      robu. »Naj le počaka Tevž  A
spremljati konje proti      Krniškemu      mostu. Ali se je otrok  A
se je usipal največji      krniški      trop skozi domačo leso  A
klical in trobil najmlajši      krniški      ovčar z največjim številom  A
za vasjo po vrtovih na      Krniški      rob. »Nak!  A
Marko je prignal na      Krniški      rob.Iz doline je narahlo  A
pridrobili po stagnah na      Krniški      rob. Vodilni zvonec je  A
zagnal koze po poti na      Krniški      vrh.Tudi pod Markovo coklo  A
zvlekel prazen voz na      Krniški      vrh, je prestal preskušnjo  A
neosedlanem žrebcu na      Krniški      rob.Pustil je, da sta  A
Žapuž vozarji odhajati po      krniški      poti konje in vole čez  A
všeč: »Oba vélika zvonca,      krniški      in rodinski, zadaj nekje  A
šel proti domu po strmi      krniški      poti, na kateri navzdol  A
ne misli Višnarjev, da      krniški      fantje tako brhkega dekliča  A
Krničanom.« »Da bi jih le      krniški      pastirji sami spodrepili  A
odkupiti od nas drugih      krniških      fantov.In ovčarji bomo  A
v vas ga vleče, pa se      krniških      fantov boji.« »Brez skrbi  A
relikt, ki raste samo še v      Krniških      skalah in Javorniku nad  D
najbolj goreč grm resja za      Krniškim      robom. Kako ne boš vesel  A
v sanjah - mlad - med      Krniškim      robom in Stražo in slišal  A
trop trdo za plotom pod      Krniškim      robom do čebelnjaka v  A
pod robovi na Rebri, pod      Krniškim,      pod Malo, pod Srednjo  A
In so se razšli. Za      krniškim      mostom je Žaba zabevskal  A
stotine zvoncev. Med      krniškimi      pastirji je dan za dnevom  A
goste so bile vrste na      krniško      stran; saj so skoraj vsi  A
imeli v desno uho vsekano      krniško      znamenje - kolobar in  A
prejšnje znamenje in vsekali      krniško.      Dve ovci sta bili s koroške  A
starega znamenja vsekal še      krniško;      morda se zamena letos  A
četrtek vsekavali jarcem      krniško      znamenje v ušesa.Zraven  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA