fanta (5566)

Meni je žal, da sem čez	fanta	govoril; sem si le zmislil	A
ima veseliti. Zavoljo	fanta	si tedaj mene goníla;	A
Al narprvič si moram	fanta	s póti spraviti, da me	A
ubijejo, tega šentanega	fanta!	BARON na stran: Tukaj	A
ni ljubši, da si tega	fanta	namesto onega našel?Meni	A
Matičku, tiho: Si videl	fanta?	MATIČEK k Nežki, tiho	A
spremislijo, zdaj so celo enega	fanta	dol vrgli. BARON Skozi	A
mimo šel ‒ BARON Enega	fanta,	praviš, so dol vrgli?	A
Ti praviš, da so enega	fanta	skoz okno vrgli? GAŠPER	A
‒ Če pak	fanta	v graščini najde ‒ NEŽKA	A
in hvala itd. itd. DVA	FANTA	Da so strili nam veselje	A
in hvala itd. itd. DVA	FANTA	Ve, dekliči, vi, fantiči	A
katero za Nežko drži: Tega	fanta	jaz ne zastopim!Dam mu	A
misli: Maram za takega	fanta,	ki ga nobena druga noče	A
zaradi tistega ubogega	fanta;	slepar si mu rekel in	A
MENTEJ Na njenega	fanta	ste nekaj namignili, če	A
in najbolj zanesljivega	fanta	naše baterije. FRANCELJ	A
slišala, Pepca, kakšnega	fanta	imaš. (Ji poudari.)	A
sekundant boš. TONE	Fanta	bodita pametna. Oba sta	A
Razvadili ste ju, to je. Lepa	fanta	ali premalo pameti, to	A
Kaj prestari! Dva	fanta	pa še odtvegam. Zavrle	A
sovražni boj življenja je	fanta	sla zvodila; doma pa joka	A
zadele krogle tri v srce so	fanta	in vršič mu pal je v črno	A
zapustila te bom, drugega	fanta	izbrala si bom. Ti tiče	A
al′ pa mlada, vsaka ima	fanta	rada. Živio, oj, živio	A
kraja takega, da ne ljubim	fanta	vsakega, jaz ljubim samo	A
ležala, oja, ležala, ker	fanta	navajena sem. So fantje	A
Se davno mrači, moj′ga	fanta	še ni, kaj dela, kaj dela	A
Že lun′ca sveti, moj′ga	fanta	še ni, znabiti nezvest	A
si sama kriva: imela si	fanta	luštnega, zakaj s′ ga	A
je, naj bo, si druz′ga	fanta	′zbrala je, naj bo, naj	A
Blažè!« Z levo roko	fanta	objame, v postljo gorko	A
bo sveti Anton, mojga	fanta	patron: k′ bom videla	A
leč, on pa je kričal na	fanta,	naj izgine, da se bo sam	A
železno glavnjo in udaril	fanta	po glavi, da je kar zaječal	A
soseščini; tako lahko odpelje	fanta	v oglarskem košu s seboj	A
Hvala lepa! Kaj mi treba	fanta?	« se nasmehne dekla malo	A
Evgen!« Drozeg odžene	fanta	in se obrne zopet k Čelharju	A
hči, nobenega	fanta	ne dobi. Tona	A
bogastvom kakor druge!	Fanta	hoče; magari nagega, kajneda	A
»Rebec, pij!	Fanta	sva pa vendar, kaj?Fanta	A
Fanta sva pa vendar, kaj?	Fanta	od fare!No, ti si še mladenič	A
opravljive... Potem tolaži	fanta,	kolikor more:	A
Ponosen je na svojega	fanta.	Da ga ni zdaj pred kosilom	A
prav ondan so iskali	fanta	za v prodajalno.« »Ti	A
stekleno kupolo, in slika	fanta	v avstrijski uniformi	A
Drug drugemu zaprta kakor	fanta,	ki sta si navzkriž zaradi	A
vplivi naredili iz njega	fanta,	ki je ‚njihov’.Sedi in	A
vplivi naredili iz njega	fanta,	ki bi bil ‚naš’.In je	A
rojaka, in zanj, ruskega	fanta,	je bil rojak sveta stvar	A
v revier telo mladega	fanta	in ga položili na ozko	A
spodaj vzdolž zida. Dva	fanta	sta pravkar stopila v	A
njih tudi plahost mladega	fanta,	kateremu so zamenjali	A
pod nožem zgovornega	fanta	odprl kakor skrinjica	A
zemlje. Zares, ruskega	fanta?	Takrat so se hrbti na zgornji	A
pravi, da so češkega	fanta	pripeljali pred komandanta	A
zdrsela stopala visečega	fanta.	Ne, to ni bilo ponujeno	A
dolgo ne pozna, njega,	fanta	v mestu, peka v pekarni	A
Pa niti ne pomisli na	fanta,	ki gre z dekletom po obrežju	A
rekla: »Tudi na zmedenost	fanta,	ki razume samo polovico	A
predstavlja si ga, zdaj,	fanta,	ki mu je delo v veselje	A
leti je starejša od mene,	fanta	ima, a da je z mano lepše	A
Chiaro?« »Chiaro.« »A	fanta	sta takoj prijavila krajo	A
središču zemlje. Res, ruskega	fanta?	A takrat se hrbti na zgornji	A
trgovina še bolj prazna,	fanta	pa stojita za bankom,	A
prav nič. Res, enega	fanta	sem bil odpustil, a to	A
bičem prisilil nekega	fanta,	da je pokazal jezik kakor	A
potem bo vzela gardskega	fanta,	ki dela v predilnici,	A
umazanih kvant. Dozorel je v	fanta,	se prvič obril, se prvič	A
sta morala poprijeti še	fanta.	Položili so mater na tnalo	A
polje, pa ni nič pomagalo.	Fanta	sta bila ponosna in Venček	A
dnevi: Žef je garal in	fanta	sta garala z njim.Bila	A
vozil Žef, z drugim pa	fanta.	Bič sta menjala vsako pot	A
povečerjali in šli spat;	fanta	na peč, Žef na kozolec	A
Veronika je planila k njej,	fanta	pa sta malo počakala,	A
Tedaj sta se zganila tudi	fanta.	Veronika pa je kar naenkrat	A
planila iz hiše. To je	fanta	pogrelo.Da bi najmlajša	A
prišla, mama je prišla!«	Fanta	sta pridrvela na njivo	A
pa se ni niti zganil.	Fanta	sta obstala pred njim	A
naglo vstali. Ne, zdaj	fanta	ne bosta vsak dan hodila	A
Zato pa je še veseljša od	fanta.	Nageljna ni več.	A
Albin in Vladimir, vesela	fanta,	muzikanta po volji božji	A
je dekle čakalo svojega	fanta	do pozne starosti.Nekoč	A
Zamorki prišla na pomoč dva	fanta.	Potegnili so ga iz vode	A
Okrogličarja in mračnega	fanta:	»Zaplotniki!«	A
sile, ko pa je odrastel v	fanta,	je jok zaklenil vase,	A
Brezskrbno sta stopala	fanta	- in kdor še nikdar ni	A
»Samo če bosta tudi	fanta	dobro izbrala.Za Naceta	A
sta res lepa, postavna	fanta	v temno modrih svečanih	A
Izidorja. Ko je vstopil, sta	fanta	komaj zadržala smeh in	A
okrenil in, ker sta se	fanta	dobrohotno nasmehnila	A
zaničljivo obregnila ob	fanta,	ki sta stala na pragu	A
POVIŠKAJA 117 . / . \/ . /	Fanta	sta se spogledala, potem	A
ves preplašen otepal,	fanta	pa sta ga pošteno ozmerjala	A
vstopil, sta se mu oba	fanta	zasmejala. »No	A
podobo mladega svetlolasega	fanta,	ki s prekrižanimi nogami	A
dolenjske vasi, ki je vendar	fanta	poznal, bedel nad njegovim	A
v banko in tam srečala	fanta,	ki ga zdaj nikjer več	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani