ogor (101-115)

101. Šentvíška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ı̑ ó) na ~i ~i šentviškogôrski -a -o, neurad. gôrski -a -o [še in šə] (ȏ; ó) Šentviškogôrčan -a, neurad. Gorjàn -ána in Gorján -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȁ á; ȃ) Šentviškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
102. škandálček -čka m (ȃ) manjš.; omilj. ljubezenski ~ |nemoralno dejanje, ki vzbuja ogorčenje|
103. Šmárna gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) |gora pri Ljubljani|: na ~i ~i šmarnogórski -a -o (ọ̑)
104. Tára -e ž, zem. i. (ȃ) |črnogorska reka| társki -a -o (ȃ)
105. Tívat -vta m, zem. i. (ı̑) |črnogorsko mesto|: v ~u tívtski -a -o (ı̑) Tívtčan -a m, preb. i. (ı̑) Tívtčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
106. Úlcinj -a m z -em zem. i. (ȗ) |črnogorsko mesto|: v ~u úlcinjski -a -o (ȗ) Úlcinjčan -a m, preb. i. (ȗ) Úlcinjčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
107. vino.. prvi del podr. zlož. vinopívec, vinotéka, vinogôrski, vinoróden
108. Vínska Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v in na ~i ~i vinskogórski -a -o (ọ̑) Vinskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑) Vinskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
109. visoko.. prvi del podr. zlož. visokogórje, visokošólec, visokodêbeln, visokogôrski, visokoletèč, visokorásel
110. vladíka -e tudi vladíka -a m, člov. (í; í) črnogorski ~; vznes. |škof| vladíkov -a -o (í), ^●vladíkin -a -o (í)
111. vŕh ¹ -a tudi vŕh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn. -é, mest. dv. in mn. tudi -éh, or. mn. tudi -mí (ȓ; ȓ ȃ) 1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto; državni ~ najvišji organ; geom. ~ stožca 2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta; poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|
112. vzplamenévati -am nedov. -ajóč; vzplamenévanje (ẹ́) Kresovi ~ajo; neobč.: Boji ~ajo se pojavljajo; ~ od ogorčenja čustveno se vznemirjati
113. Zéta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |črnogorska reka| zétski -a -o (ẹ̑)
114. zgrozíti se -ím se dov. zgrózil se -íla se, nam. zgrozít se/zgrozìt se; drugo gl. groziti (í/ı̑ í) ~ ~ ob pogledu na truplo; zgroziti se nad kom/čim ~ ~ ~ zločinom; poud. Zgrozil se je, da učenec ne zna niti seštevati |Bil je ogorčen| zgrozíti -ím (í/ı̑ í) neobč. vzbuditi grozo: koga Novica ga je zgrozila; brezos. Ob tem imenu jo je zgrozilo
115. zmlínčen -a -o (ı̑) ~ cigaretni ogorek; poud. ~ avtomobil |popolnoma zmečkan| zmlínčenost -i ž, pojm. (ı̑)

   1 51 101

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani