razrvan (3)

1. razrván -a -o; bolj ~ (á) poud. |nemiren, neuravnovešen|: ~ človek; biti zelo ~ razrvánost -i ž, pojm. (á) poud. |nemir, neuravnovešenost|
2. razrvánec -nca m z -em člov. (á) poud. |nemiren, neuravnovešen človek| razrvánka -e ž, člov. (á) poud. razrvánčev -a -o (á) poud.
3. razrváti -újem dov., nam. razrvàt; razrvánje; drugo gl. rvati (á ú) poud. |povzročiti nemir, neuravnovešenost|: koga Vojna je ljudi duševno razrvala

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani