ogor (66-115)

66. mlínčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; mlínčenje (í ı̑) kaj ~ ogorek v pepelniku
67. nèugásel -sla -o [-u̯] (ȅá) ~ cigaretni ogorek; poud. ~a ljubezen nèugáslost -i ž, pojm. (ȅá)
68. Nízke Tátre -ih -ter [tə] ž mn., zem. i. (í ȃ) |slovaško pogorje|: v ~ih ~ah
69. Njégoš -a m z -em oseb. i. (ẹ̑) |črnogorski pesnik in vladika| Njégošev -a -o (ẹ̑)
70. Nôva Goríca -e -e ž, zem. i. (ó í) v ~i ~i novogoríški -a -o (ı̑) Novogoričàn -ána in Novogoričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Novogoričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
71. o.. ² [ poudarjeno ò] varianta predp. ob.. 1 vedno pred b, p; pogosto pred c, č, d, g, h, k, s, v, ž I. izpredložna glag. 1. 'obkrožanje' obrízgati, opírati; ogrníti, okováti, ovíti 2. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' oboléti; ocvetlíčiti, oglušéti 3. 'jemanje, izguba' oklátiti, oskúbsti 4. 'nepopolnost dejanja' odŕgniti, ogoréti 5. 'dovršnost' obríti; očístiti II. izpredložna imenska océvje, ohíšje, okróvje, ožílje III. izpodstavna obárvanost; odrgnína, osíp
72. obdŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, obdŕgnjen -a; obdŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ barvo; obdrgniti kaj ob kaj ~ ogorek ob hlod; obdrgniti koga/kaj z/s čim Žival ga je obdrgnila z glavo podrgnila
73. odfŕcniti -em dov. odfŕcnjen -a; odfŕcnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ ogorek skozi okno
74. odpomôči -mórem dov. odpomógel odpomôgla (ó ọ́) neobč. komu/čemu ~ pogorelcem iz nesreče pomagati; ~ težavam odpraviti težave
75. odvréči -vŕžem dov.; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) kaj ~ cigaretni ogorek; odvreči komu kaj Helikopter jim je odvrgel pomoč
76. ógel ² ógla [-u̯] m (ọ́; ọ̑) žareči ~ |kos nedogorelega lesa|
77. osmódek -dka m (ọ̑) ~ dogorevajoče trske; člov., slabš. |neumen, nespameten človek|
78. ožíg -a m, pojm. (ı̑) posledice ~a na koži; kmet. |rastlinska bolezen|; števn., neobč. ogorek
79. plazíšče -a s (í) ~a v visokogorju
80. podánek -nka m (ȃ) zem. ~ doline, pogorja |najnižji del|
81. prelazíti in preláziti -im tudi preláziti -im dov. prelázen -a; prelázenje; drugo gl. laziti (í/ı̑/á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj ~ gozdove v okolici prehoditi, obhoditi; ~ vrhove v pogorju preplezati
82. Proklétije -ij ž mn., zem. i. (ẹ́; ẹ̑) |črnogorsko gorovje| proklétijski -a -o (ẹ́)
83. prostáški -a -o; bolj ~ (á) ~a ženska; biti ~ prostáškost -i ž, pojm. (á) biti ogorčen nad ~jo koga; števn. odklanjati ~i
84. Ptújska Gôra -e -e ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~i ptujskogórski -a -o (ọ̑) Ptujskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑) Ptujskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
85. rdečerépka -e ž (ẹ̑) neobč. pogorelček
86. resníčno ² soglaš. člen. (í/ı̑) ~ sem ogorčen; Pokrajina je ~ lepa; ~ je škoda, da se je to zgodilo
87. revoltíran -a -o; bolj ~ (ı̑) jezen, ogorčen revoltíranost -i ž, pojm. (ı̑) jeza, ogorčenost
88. rudo.. prvi del podr. zlož. rudogórje, rudoslédec, rudonôsen
89. Schwárzwald -a [švarcvald-] m, zem. i. (ȃ) |nemško sredogorje|: v ~u schwárzwaldski -a -o (ȃ)
90. Sládka Gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) na ~i ~i sladkogórski -a -o (ọ̑) Sladkogórčan -a m, preb. i. (ọ̑) Sladkogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
91. Sládki Vŕh -ega -a m, zem. i. (á ȓ) v ~em ~u sladkovŕški -a -o, pokr. sladkogórski -a -o (ȓ; ọ̑) Sladkovršàn -ána in Sladkovršán -a, pokr. Sladkogórčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ọ̑) Sladkovršánka -e ž, preb. i. (ȃ)
92. slemenítev -tve ž, pojm. (ı̑) zem. ~ pogorja potekanje, smer
93. Slovénske goríce -ih -íc ž mn., zem. i. (ẹ́ í  ẹ́ ı̑) |slovenska pokrajina med Dravo in Muro|: v ~ih ~ah slovenskogoríški -a -o (ı̑) Slovenskogoríčan -a m, preb. i. (ı̑) Slovenskogoríčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
94. slovensko.. prvi del podr. zlož. slovenskogoríški, slovenskoprimórski, slovenskoštájerski; Slovenskogoríčan
95. smučíšče -a s (í) visokogorsko ~
96. sredo.. prvi del podr. zlož. sredogórje, sredozémec, sredozímec, sredobéžen, sredotéžen
97. Stára Gôra -e -e ž, zem. i. (ȃ ó) na ~i ~i starogórski -a -o (ọ́) Starogórčan -a m, preb. i. (ọ́) Starogórčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
98. strogo.. prvi del podr. zlož. strogoréden
99. šelè ² tudi šèle člen. (ȅ; ȅ) 1. poudar. ~ otroci so dali njenemu življenju pravi smisel; poud. Že zdaj je razburjen, kako bo ~ ogorčen, ko bo vse izvedel |zelo| 2. sovseb. nik. Nimajo denarja niti za hrano, kaj ~ za obleko |sploh ne|
100. Šentúrška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~i šenturškogôrski -a -o, neurad. šentúrški -a -o [še in šə] (ȏ; ú) Šenturškogôrčan -a, neurad. Šentúrčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȗ) Šenturškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
101. Šentvíška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ı̑ ó) na ~i ~i šentviškogôrski -a -o, neurad. gôrski -a -o [še in šə] (ȏ; ó) Šentviškogôrčan -a, neurad. Gorjàn -ána in Gorján -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȁ á; ȃ) Šentviškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
102. škandálček -čka m (ȃ) manjš.; omilj. ljubezenski ~ |nemoralno dejanje, ki vzbuja ogorčenje|
103. Šmárna gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) |gora pri Ljubljani|: na ~i ~i šmarnogórski -a -o (ọ̑)
104. Tára -e ž, zem. i. (ȃ) |črnogorska reka| társki -a -o (ȃ)
105. Tívat -vta m, zem. i. (ı̑) |črnogorsko mesto|: v ~u tívtski -a -o (ı̑) Tívtčan -a m, preb. i. (ı̑) Tívtčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
106. Úlcinj -a m z -em zem. i. (ȗ) |črnogorsko mesto|: v ~u úlcinjski -a -o (ȗ) Úlcinjčan -a m, preb. i. (ȗ) Úlcinjčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
107. vino.. prvi del podr. zlož. vinopívec, vinotéka, vinogôrski, vinoróden
108. Vínska Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v in na ~i ~i vinskogórski -a -o (ọ̑) Vinskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑) Vinskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
109. visoko.. prvi del podr. zlož. visokogórje, visokošólec, visokodêbeln, visokogôrski, visokoletèč, visokorásel
110. vladíka -e tudi vladíka -a m, člov. (í; í) črnogorski ~; vznes. |škof| vladíkov -a -o (í), ^●vladíkin -a -o (í)
111. vŕh ¹ -a tudi vŕh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn. -é, mest. dv. in mn. tudi -éh, or. mn. tudi -mí (ȓ; ȓ ȃ) 1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto; državni ~ najvišji organ; geom. ~ stožca 2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta; poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|
112. vzplamenévati -am nedov. -ajóč; vzplamenévanje (ẹ́) Kresovi ~ajo; neobč.: Boji ~ajo se pojavljajo; ~ od ogorčenja čustveno se vznemirjati
113. Zéta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |črnogorska reka| zétski -a -o (ẹ̑)
114. zgrozíti se -ím se dov. zgrózil se -íla se, nam. zgrozít se/zgrozìt se; drugo gl. groziti (í/ı̑ í) ~ ~ ob pogledu na truplo; zgroziti se nad kom/čim ~ ~ ~ zločinom; poud. Zgrozil se je, da učenec ne zna niti seštevati |Bil je ogorčen| zgrozíti -ím (í/ı̑ í) neobč. vzbuditi grozo: koga Novica ga je zgrozila; brezos. Ob tem imenu jo je zgrozilo
115. zmlínčen -a -o (ı̑) ~ cigaretni ogorek; poud. ~ avtomobil |popolnoma zmečkan| zmlínčenost -i ž, pojm. (ı̑)

   1 16 66

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani