lij (85-134)

85. Gálija -e ž, zem. i. (á) zgod. |območje med Renom, Alpami in Pireneji|: v ~i gálski -a -o (ȃ) zgod. Gálec -lca m z -em preb. i. (ȃ) zgod. Gálka -e ž, preb. i. (ȃ) zgod. Gálčev -a -o (ȃ) zgod.
86. gánglij -a m z -em (á; ȃ) anat. živčni vozel
87. gánglijski -a -o (á; ȃ) anat. ~a celica
88. generálije -ij ž mn. (á ȃ) osebni podatki
89. genitálije -ij ž mn. (á ȃ) spolovila
90. Gevgélija -e ž, zem. i. (ẹ̑) |makedonsko mesto|: v ~i gevgélijski -a -o (ẹ̑) Gevgélijčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Gevgélijčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
91. glíja -e ž, snov. (ı̑) biol. |oporno tkivo|
92. hélij -a m s -em snov. (ẹ́) kem.; prim. He
93. Hélij -a m s -em im. tudi Hélios [ijo] oseb. i. (ẹ́) |grški bog sonca| Hélijev -a -o (ẹ́)
94. hélijev -a -o (ẹ́) ~ atom
95. hemofilíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav. ( krvavičnost)
96. hidrokefalíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav. vodenoglavost
97. homílija -e ž (í) ver. |pridiga|
98. imobílije -ij ž mn. (í ı̑) nepremičnine
99. imponderabílije -ij ž mn. (í ı̑) fiz. svetloba, toplota in druge ~; neobč. Življenje je polno ~ij nepredvidljivih okoliščin, nedoločljivih vplivov
100. Itálija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i italijánski -a -o (ȃ) Italijàn -ána in Italiján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Italijánka -e ž, preb. i. (ȃ)
101. italijanáš -a m z -em člov. (á) slabš. |jezikovni in narodni odpadnik| italijanáška -e ž, člov. (á) slabš. italijanášev -a -o (á) slabš.
102. italijaníst -a m, člov. (ı̑) |strokovnjak za italijanistiko|; ~i drugega letnika |študenti| italijanístka -e ž, člov. (ı̑)
103. italijanístičen -čna -o (í) italijanístični -a -o (í) ~a predavanja
104. italijanístika -e ž, pojm. (í) |veda|
105. italijániti -im nedov. italijánjenje (á ȃ) |govoriti italijansko, vpetati v svoj jezik italijanske besede|
106. italijanizácija -e ž, pojm. (á) (po)italijanjenje: ~ (slovenskih) krajevnih imen in priimkov pod fašizmom
107. italijanízem -zma m (í) jezikosl. ~i v delih primorskih pisateljev
108. italijanizíran -a -o; bolj ~ (ı̑) poitalijanjen: postati ~ italijanizíranost -i ž, pojm. (ı̑) poitalijanjenost
109. italijanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; italijanizíranje (ı̑) (po)italijaniti: koga/kaj ~ obmejno prebivalstvo; ~ slikarstvo italijanizírati se -am se (ı̑) poitalijaniti se
110. italijánka -e ž (á) |sorta pšenice; pasma kokoši|
111. italijánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~ po italijánsko nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ govoriti
112. italijánstvo -a s, pojm. (ȃ) ideja ~a
113. italijánščina -e ž, pojm. (ȃ) |jezik|
114. júlij -a m z -em (ú) dopust od desetega do dvajsetega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
115. Júlij -a m z -em oseb. i. (ú) Júlija -e ž, oseb. i. (ú) Júlijev -a -o (ú)
116. Júlijan -a m, oseb. i. (ȗ) Julijána -e ž, oseb. i. (ȃ)
117. julijánski -a -o (ȃ) ~ koledar
118. Júlijci -ev m mn., zem. i. (ú) prakt.sp. Julijske Alpe: v ~ih
119. Júlijske Álpe -ih Álp ž mn., zem. i. (ú ȃ) |evropsko gorstvo|: v ~ih ~ah
120. júlijski -a -o (ú) vroči ~i dnevi; zgod. ~a revolucija
121. kálij -a m s -em snov. (á) kem.; prim. K 2
122. kálijev -a -o (á) ~e spojine
123. kamélija -e ž (ẹ́) |okrasni grm|
124. kanclíja -e ž (ı̑) zastar. pisarna, urad
125. Karélija -e ž, zem. i. (ẹ́) |republika Ruske federacije|: v ~i karélijski -a -o in karélski -a -o (ẹ́; ẹ̑) Karélijec -jca m s -em preb. i. (ẹ́) Karélijka -e ž, preb. i. (ẹ́) Karélijčev -a -o (ẹ́)
126. kemikálija -e ž, snov. (á) obstojnost snovi proti ~am
127. komunálije -ij ž mn. (á ȃ) publ. komunalne dejavnosti
128. konzílij -a m s -em (í) sklicati ~ |(zdravniški) posvet|; odločitev zdravniškega ~a |zdravnikov|
129. Kornélija -e ž, oseb. i. (ẹ́)
130. lílija -e ž (í) bela ~; žival. morske ~e
131. Lilijána -e ž, oseb. i. (ȃ)
132. lílijast -a -o; bolj ~ (í) ~ okrasek; poud. ~ obraz |zelo bel; nedolžen, čist|
133. lílijevka -e ž (í) |rastlina|
134. lílijski -a -o (í) ~i listi; poud.: ~a mladost |nedolžna, čista|; ~e roke |zelo bele|

   1 35 85 135 185 235 285 335 385 435  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani