Slovenski pravopis 2001

lij (735-784)

  1. Tŕst -a m, zem. i. (ȓ ŕ) |mesto v severni Italiji|: v ~u tržáški -a -o (á) ~i Slovenci Tržáčan -a m, preb. i. (á) Tržáčanka -e ž, preb. i. (á)
  2. Tržìč 2 -íča in Tržíč -a m, zem. i. (ı̏ í; ı̑) |mesto v severni Italiji|: v ~u tržíški -a -o (ı̑) ~a ladjedelnica Tržíčan -a m, preb. i. (ı̑) Tržíčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  3. Uccéllo -a [učelo] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski slikar|
  4. Úlan Bátor ~ -ja m, druga enota z -em zem. i. (ȗ ȃ) |glavno mesto Mongolije|: v ~ ~u ulanbátorski -a -o (ȃ) Ulanbátorčan -a m, preb. i. (ȃ) Ulanbátorčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  5. ulíti ulíjem dov., nam. ulít/ulìt; ulítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ zvon; ~ v bron ulíti se ulíjem se (í) Voda se je ulila čez jez; poud. Ljudje so se ulili na cesto |množično prišli|; brezos. Nenadoma se je ulilo |začelo močno deževati|
  6. ulívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; ulívanje (í) kaj ~ kipe; ~ v bron ulívati se -am se (í) Voda se ~a po pobočju |lije|; brezos. Ves dan se je ulivalo |močno deževalo|
  7. Úmbrija -e ž, zem. i. (ú) |italijanska pokrajina|: v ~i úmbrijski -a -o (ú) Úmbrijec -jca m z -em preb. i. (ú) Úmbrijka -e ž, preb. i. (ú) Úmbrijčev -a -o (ú)
  8. urbanizácija -e ž, pojm. (á) ~ naselij
  9. ustáviti -im dov. ustávljen -a; ustávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ avto; ~ govornika; ~ krvavitev; ustaviti komu kaj ~ ranjencu kri; ustaviti komu ~ avtostoparju ustáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ sredi ceste; ~ ~ pri prijatelju; Delo se je ustavilo; Ura se je ustavila; ustaviti se ob kom/čem Razprava se je ustavila tudi ob tem vprašanju |je zajela tudi to vprašanje|; ustaviti se pri kom/čem ~ ~ z mislijo pri očetu |spomniti se nanj|; ~ ~ ~ bistvenih vprašanjih |obravnavati jih|; ustaviti se komu/čemu poud. Meso se mu je ustavilo |ne more ga več jesti|; star. ~ ~ predlogu upreti se
  10. Vélika Británija -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ á) |Anglija, Wales in Škotska| velikobritánski -a -o (ȃ) Velikobritánec -nca m z -em preb. i. (ȃ) Velikobritánka -e ž, preb. i. (ȃ) Velikobritánčev -a -o (ȃ)
  11. velíko 4 povdk. (í) Dva milijona, to res ni bilo ~
  12. Vélo pólje -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ọ̑) |kraško polje v Julijskih Alpah|: na ~em ~u
  13. Venét -a m, preb. i. (ẹ̑) |pripadnik evropskih prazgodovinskih ljudstev; prebivalec italijanske pokrajine| Venétinja -e ž, preb. i. (ẹ̑) Venéti -ov m mn., preb. i. (ẹ̑) |ljudstvo| venétski -a -o (ẹ̑)
  14. Vêrdi -ja m z -em oseb. i. (ȇ) |italijanski skladatelj| Vêrdijev -a -o (ȇ)
  15. veríst -a m, člov. (ı̑) italijanski pisatelji ~i verístka -e ž, člov. (ı̑)
  16. Veróna 2 -e ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i verónski -a -o (ọ̑) Verónčan -a m, preb. i. (ọ̑) Verónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  17. Veronése -ja [ze] m z -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski slikar| Veronésejev -a -o (ẹ̑)
  18. Verrócchio -a [verokijo] m z -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski slikar| Verrócchiev -a -o (ọ̑)
  19. verzét -a m (ẹ̑) neobč. vrstica (v Bibliji, Koranu)
  20. vesél -a -o [-u̯]; -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|; plašč ~e barve |svetel, živopisan|; ~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|; biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|; ~ prepevati; vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi sam veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij| veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
  21. vesêlje 1 -a s, pojm. (é) prepustiti se ~u; pripraviti komu ~ |razveseliti ga|; imeti ~ do vrta, za vrt, z vrtom; čutiti ~ ob njegovem prihodu; veselje nad kom/čim pokazati ~ ~ darilom; slikati iz ~a; jokati od ~a; živeti v sreči in ~u; z ~em brati; Z ~em vas/Vas pozdravljamo; Boste prišli? -Z ~em |prav rad|; poud. To je bilo ~, ko so se srečali |veselo|; Zdravi so, da je ~ |zelo|; Plava, pleše, da je ~ |zelo dobro|
  22. Vespúcci -ja [či] m z -em oseb. i. (ȗ) |italijanski pomorščak| Vespúccijev -a -o (ȗ)
  23. Vezúv -a m, zem. i. (ȗ) |italijanski vulkan| vezúvski -a -o (ȗ)
  24. Vídem 4 -dma m, zem. i. (í; í) |mesto v severni Italiji| vídemski -a -o [də] (í) Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í) Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
  25. Víden -dna m, zem. i. (í) pokr. Videm (v Italiji)
  26. vijólica -e ž (ọ̑) trgati ~e; afriška ~ |sanpavlija|
  27. Víli -ja m z -em oseb. i. (ı̑) Vílijev -a -o (ı̑)
  28. virmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; virmíranje (ı̑) fin. kaj ~ milijon tolarjev |prenesti z računa naročnika na račun naslovnika|
  29. Viváldi -ja m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski skladatelj| Viváldijev -a -o (ȃ)
  30. Vláh -a m, preb. i. (ȃ) |pripadnik romaniziranih balkanskih staroselcev; Italijan, Furlan| Vláhinja -e ž, preb. i. (ȃ) Vláhi -ov m mn. (ȃ) |ljudstvo| vláški -a -o (ȃ)
  31. vlíti vlíjem dov., nam. vlít/vlìt; vlítje; drugo gl. liti (í) kaj v koga/kaj ~ mleko v lonec; poud. ~ občutja v besede |izraziti občutja z besedami|; poud. ~ pijačo vase |hitro popiti|; ~ alkohol na rano; poud. vliti komu kaj ~ tekmovalcu pogum |opogumiti ga|
  32. Vógel 2 -gla [-u̯] m, zem. i. (ọ̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
  33. Vólta 1 -e in Vólta -a m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski fizik| Vóltov -a -o (ọ̑), ●Vóltin -a -o (ọ̑)
  34. Vráta Vrát s mn., zem. i. (á) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~ih
  35. vréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) hiša, ~a petdeset milijonov; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten; zelo sposoben|; dosti ~ nakit |dragocen|; eden vrednejših pesnikov |pomembnejših|; nevtr. biti veliko ~; vreden koga/česa pomilovanja ~ človek; iron. svojega denarja ~ človek |slab, pokvarjen|; poud.: zlata ~ nasvet |zelo dober, koristen|; ženska, ~a greha |privlačna, zapeljiva|; Ni ~, da zanj skrbiš |ne zasluži|; vreden za koga/kaj stanovanje, veliko ~o ~ družino; poud. Ta prstan je zame veliko ~ |mi veliko pomeni| vrédno -ega s, pojm. (ẹ́) ločiti ~ od nevrednega vrédnost -i ž, pojm. (ẹ́) določiti ~ hiše; blagovna ~; poud. Ta roman nima nobene ~i |je slab|; števn., neobč. kulturne ~i vrednote
  36. Vršìč -íča m z -em zem. i. (ı̏ í) |prelaz v Julijskih Alpah|: na ~u vršíški -a -o (ı̑)
  37. vzklíti vzklíjem dov. vzklítje; drugo gl. kliti (í) Koruza je že vzklila; neobč. V njem je vzklila ljubezen
  38. Wólf-Ferrári -ja [volf-ferari] m z -em oseb. i. (ọ̑-ȃ) |italijanski skladatelj| Wólf-Ferrárijev -a -o (ọ̑-ȃ)
  39. začêlje -a in začélje -a s, rod. mn. začêlij in začélij tudi začêlj in začélj (ȇ; ẹ̑) neobč.: ~ kolone zadnji del, konec; ~ hiše zadnja stran, ozadje
  40. zadólje -a s, rod. mn. tudi zadólij (ọ̑) neobč. hiša v ~u v svetu za dolino
  41. zaklíti -klíjem dov.; drugo gl. kliti (í) neobč.: Iz zemlje je zaklila nenavadna rastlina vzklila; Žito ~e vzkali
  42. zalíti -líjem dov., nam. zalít/zalìt; zalítje; drugo gl. liti (í) koga/kaj ~ cvetje; poud. Rdečica ga je zalila |zardel je|; Voda je zalila rov; poud. ~ diplomo |proslaviti s pitjem|; zaliti koga/kaj z/s čim ~ drogove z betonom; poud. Sosed ga je zalil z vinom |mu je dal piti v velikih količinah| zalíti se -líjem se (í) poud. |napiti se alkoholne pijače|
  43. zažlobudráti -ám dov.; drugo gl. žlobudrati (á ȃ) Juha v loncu je zažlobudrala; poud. zažlobudrati kaj Nekaj je zažlobudral po italijansko |nerazločno, hitro rekel|; brezos. V kotličku je zažlobudralo
  44. zlíti zlíjem dov., nam. zlít/zlìt; zlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz posode; poud. ~ pijačo vase |hitro, hlastno jo popiti|; poud. zliti kaj na koga/kaj ~ jezo na podrejene |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zliti kaj v kaj ~ čustva v pesem |izraziti jih s pesmijo| zlíti se zlíjem se (í) Potoka se ~eta v dolini; poud. Ljudje so se zlili na trg |so množično prišli|; zliti se v kaj Zvoki so se zlili v celoto; poud. Konj in jezdec sta se zlila v eno |sta se popolnoma uskladila v gibih|; poud. zliti se z/s kom/čim Priseljenci so se zlili z domačini |so prevzeli njihove navade|; brezos., poud. Kaže, da se je zlilo |prenehalo deževati|
  45. znášati 2 -am nedov. -ajóč, -áje (ȃ) Dolg ~a milijon tolarjev; Površina ~a pet kvadratnih metrov meri
  46. znêsti 2 znêsem dov.; drugo gl. nesti (é) Dolg ~e nekaj milijonov; brezos. Če sto delimo s pet, ~e dvajset; poud. znesti komu Rad bi si kupil avto, pa mu ne ~e |nima dovolj denarja|
  47. zvézdnat -a -o (ẹ̑) ~o nebo zvézdnati -a -o (ẹ̑) vrtn. ~a magnolija
  48. Zwíngli -ja [cvingli] m z -em oseb. i. (ı̑) |švicarski reformator| Zwínglijev -a -o (ı̑); prim. Cvingli
  49. žálost -i ž, pojm. (á) od ~i se razjokati; ~ slovesa; ~ za minulimi časi; V neizmerni ~i sporočamo |v osmrtnicah|; ~ v hiši |smrt, nesreča|; dan ~i |žalovanja|; Pogreb bo izpred hiše ~i; poud.: ~ jeseni |neprijetnost, sivina|; ~ pokrajine |enoličnost, pustost|; člov., poud. Pusti to ~ pri miru |dolgočasnega človeka| na žálost čustvov. člen. zv. (á) žal: ~ ~ je to nemogoče; Ali ste ga izgubili? -Na žalost; Ali se je vrnil? -Na žalost ne
  50. žgoléti -ím nedov. žgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; žgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Ptiči so žgoleli; poud. ~ v italijanščini |govoriti|

   285 335 385 435 485 535 585 635 685 735


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA